Cenitev Ipka, ki jo je naročila nekaj mesecev pred podpisom pogodb o (postopnem) umiku manjšinskih lastnikov, je namreč vrednost omenjene naložbe zvišala za skoraj tretjino, s tem pa tudi njihov izkupiček. Manj kot leto dni zatem je Telekom, tedaj že pod novo upravo, naročil drugo cenitev, ki pa je ugotovila, da je kosovski Ipko zaradi previsoko zastavljenih in obenem nerealiziranih načrtov precenjen, prav tako za slabo tretjino.

Če bi torej Dremljeva uprava pri izračunu poštene vrednosti Ipka upoštevala realnejše načrte, bi moral Telekom, ki je večinsko v državni lasti, solastnikom Ipka plačati "le" dobrih 50, namesto 71 milijonov evrov.

Načrte določali sami

"Pogodbe so bile podpisane 15. decembra 2009. Podpisal jih je takratni podpredsednik uprave Dušan Mitič," so povedali v Telekomu in dodali, da je svoje soglasje k odkupu podal tudi nadzorni svet, ki ga je že vodil Tomaž Berginc.

Klikni za povečavo.

Da bi ocenili vrednost 100-odstotnega lastniškega kapitala v Ipku, je Dremljeva uprava nekaj mesecev pred tem najela slovenski KPMG, ki ga vodi Marjan Mahnič. Ta je cenitev izdelal na podlagi metode sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov, predpostavke pa sta mu priskrbela upravni odbor Ipka, ki ga je vodil Mitič (projekcije poslovanja od leta 2009 do 2013), ter Telekom (projekcije od leta 2014 do 2016). Poročilo je KPMG izdal 3. novembra 2009, opcije na deležih Ipka pa so bile, kot rečeno, unovčene dober mesec dni kasneje.

Druga cenitev: Ipko vreden tretjino manj

Po odhodu Dremlja in Mitiča iz Telekoma pa je novi predsednik uprave Ivica Kranjčević naročil novo cenitev oziroma revizijo poslovanja kosovske družbe. To je zaupal družbi P&S Capital Deana Mikoliča. Tokrat je bila cenitev narejena "na podlagi načrtov poslovanja Ipka za obdobje 2011-2015". P&S Capital je delo končal decembra lani, ugotovil pa bistvena odstopanja pri vrednotenju naložb v odvisne družbe Ipko. Tako je bila poštena vrednost Ipka s 196 milijonov evrov znižana na okrog 139 milijonov evrov.

"Glede na razlike v cenitvah bo uprava preverila vse okoliščine ter v skladu z zadolžitvijo, podano s strani nadzornega sveta, pripravila podlage za sprožitev morebitnih ustreznih postopkov," so povedali v Telekomu in hkrati poudarili, da je "za vložitev kakršnih koli odškodninskih tožb proti komur koli treba imeti trdne stvarne dokaze".

Da je bila slabitev naložbe v Ipko neizbežna, je jasno dalo vedeti že njegovo katastrofalno poslovanje v tretjem četrtletju 2010, a je treba poudariti, da se je trend obrnil navzdol že takoj po koncu leta 2009 oziroma po podpisu pogodb o izstopu manjšinskih lastnikov.

Takrat je Ipko po dveh letih delovanja posloval celo s čistim dobičkom. Tudi sicer je v drugi polovici leta 2009, ko se je ves svet soočal s krizo (Kosovo je močno odvisno od prilivov iz tujine), dosegel vrh, saj je zabeležil 18 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) in visokih 10 milijonov evrov dobička iz poslovanja (EBIT). Nato pa se je vse obrnilo.

Poslovanje po podpisu pogodb strmo navzdol

Če so prihodki prvega četrtletja 2010 še bili višji za tretjino v primerjavi z istim obdobjem leto prej, pa je EBIT znašal "le" slaba dva milijona evrov. Od marca naprej, po prihodu Kranjčevića na vrh Telekoma, so prihodki Ipka zrasli le še za desetino, najbolj "črno" pa je bilo tretje četrtletje. EBITDA je v primerjavi z letom prej upadel za dve tretjini, družba pa je ustvarila več kot dva milijona evrov izgube iz poslovanja.

Poleg izrazitega poslabšanja rezultatov Ipka po umiku manjšinskih lastnikov velja opozoriti tudi na besede, s katerimi je prvi nadzornik Telekoma pospremil objavo slabitev naložbe v Ipko. Berginc je namreč opozoril, da načrti, na katerih je temeljila vrednost naložbe, niso bili uresničeni niti v enem mesecu.

Pojasnila smo skušali v zadnjih dneh dobiti tudi od Dremlja in Mitiča, vendar ju nismo uspeli priklicati.

tomaz.modic@dnevnik.si