Tako je pred dnevi prvostopenjsko sodišče na šest mesecev zapora pogojno z dveletno preizkusno dobo obsodilo nekdanjo novinarko Direkta Gordano Stojiljković zaradi objave podatkov iz obdukcijskih zapisnikov o smrti treh deklet pred diskoteko Lipa leta 2005. V postopkih pa je še nekaj novinarjev.

Med drugim je ljubljansko okrožno tožilstvo zaradi razžalitve na zahtevo ljubljanskega župana Zorana Jankovića uvedlo postopek zoper novinarja Dela Boruta Tavčarja, na županovo zahtevo pa je policija pred kratkim zaradi žaljive obdolžitve zaslišala odgovornega urednika Reporterja Silvestra Šurlo, ugotavlja Delo, in nadaljuje, da je zaradi kršitve tajnosti postopka v primeru ptujskega Fritzla ljubljansko okrožno tožilstvo sprožilo postopek tudi proti petim novinarjem oziroma urednikom časnika Žurnal24. Omenjeno tožilstvo pa preganja tudi finskega novinarja Magnusa Berglunda, ki ga je v imenu prvaka SDS Janeza Janše zaradi oddaje Resnica o Patrii ovadila njegova odvetnica Nina Zidar Klemenčič.

Rok Lampe je prepričan, da gre za zastrašujoč trend. Lampe, ki je tudi avtor dveh knjig, in sicer o medijskem pravu in pravu človekovih pravic, ki pravi, da "kazenskopravno kaznovanje novinarjev ni v skladu z načelom demokratičnosti in pomeni nesorazmeren poseg v svobodo izražanja kot temeljno človekovo pravico in poglavitni atribut demokratične družbe", je za Delo povedal, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) že večkrat jasno poudarilo, da kazenskopravno kaznovanje novinarjev pomeni kršitev svobode izražanja.

Po njegovem mnenju posebej vzbuja skrb, da imamo "v veljavnem kazenskem zakoniku (KZ) iz leta 2008 še vedno celo vrsto kaznivih dejanj, ki inkriminirajo novinarsko poročanje, čeprav je svoboda izražanja, ki je zajamčena z 39. členom ustave, ključna za delovanje demokratične družbe, saj pomeni svobodo prejemanja in širjenja informacij tudi po medijih. Mediji pa v tem smislu igrajo izjemno pomembno družbeno vlogo nadzora javnosti nad dogajanjem v družbi. Zato moramo razumeti in zaščititi medije kot 'psa čuvaja demokracije'".

Vsakdo, tudi novinar, je tako lahko kaznovan celo z zaporno kaznijo, če koga razžali. Po mnenju Lampeta je potrebno omeniti tudi 166. člen KZ, ki se nanaša na medije in širi krog kazenske odgovornosti tudi na urednika, ki naj bi predstavljal "filter" pri objavah novinarjev. Urednik naj bi predvidel, ali predstavlja neko poročanje kaznivo dejanje ali ne in tega tudi preprečil. Torej lahko urednik kazensko odgovarja tudi z zaporno kaznijo za objavo novinarjevega prispevka, ki je ni preprečil. Po merilih, ki jih zahtevata ESČP pa tudi slovenska ustava, veljavna kazenskopravna ureditev ne ustreza zahtevam demokratične družbe, je za Delo povedal Lampe.