Vsi, ki so zaposleni za določen čas ali v podjetjih, ki ne stojijo najbolje, pa iščejo 'plan B'. Pred tem letom je bil namreč vsakdo prepričan, da bo pogodba za določen čas podaljšana ali mu bo ponujena nova. To danes ne velja več," pravi direktor zaposlitvene agencije Adecco Miro Smrekar. Član katedre za socialni in kadrovski menedžment na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Miroljub Ignjatović dodaja: "Gospodarska kriza spreminja odnos posameznika do dela oziroma zaposlitve. Že 15 let se tudi v Sloveniji govori o nujnosti aktivacije brezposelnih - da morajo biti sami aktivni pri iskanju zaposlitve. Če je v času gospodarske rasti bilo relativno enostavno dobiti delo, je v času krize to še toliko težje. Zato je zelo pomembno, da se posamezniki zavejo te nujnosti."

Pogosto zaposlovanje prek zvez

Iskanje zaposlitve je proces, ki zahteva organizacijo, načrtovanje, veliko časa in vloženega truda, pravijo na zavodu za zaposlovanje. Mnogi, ki so kdaj iskali službo, se s tem strinjajo. Izkušnje ljudi pri iskanju zaposlitve so sicer zelo različne: nekateri so jo dobili takoj, drugi so nanjo čakali več let, večina pa priznava, da je službo lažje in hitreje dobiti s pomočjo zvez kot pa s prijavo na razpise. Poznavalci trga dela opozarjajo, da je še zlasti v kriznih časih neformalno pridobivanje zaposlitve ena najbolj razširjenih metod pri iskanju poklica. "Znanci, prijatelji, sorodniki so tudi do zdaj bili najbolj pogost vir informacij o zaposlitveni priložnosti, v času krize pa je taka informacija še toliko pomembnejša. Težko pa, da bo to osnovni dejavnik, ki bo vplival na samo zaposlitev, saj se tudi za delodajalce povečujeta tveganje in konkurenca. Tisti, ki zaposluje samo na osnovi zvez in poznanstev, tvega, da ne bo tako uspešen v konkurenčnem okolju. Sorodniki ali prijatelji imajo velik vpliv na to, da je informacija o prostem delovnem mestu in prostem konkretnem iskalcu prenesena tako iskalcu kot delodajalcu, manjši pa je vpliv na samo izbiro kandidata," razlaga dr. Ignjatović in opozarja, da je "v nekaterih pogovorih z menedžerji začutiti celo odklonilen odnos menedžerjev oziroma kadrovikov do zaposlovanja 'prek zvez', ker tako zaposlovanje povečuje tveganje in odgovornost tistega, ki je sprejel osebo, ki je mogoče brez potrebnih kvalifikacij oziroma kompetenc". "Zveza je lahko tisti jeziček na tehtnici, ki lahko odloči med sicer enako kvalitetnimi kandidati," dodaja predavatelj predmeta Trg delovne sile in zaposlovanje.

Po podatkih Mednarodnega programa družboslovnih anketnih raziskav iz leta 2001 je bil tak način zaposlitve zelo razširjen že v začetku tega stoletja. V raziskavi je takrat sodelovalo 28 držav, anketiranci pa so odgovarjali na vprašanja, kako so prišli do zaposlitve. Delež vprašanih, ki so se zaposlili s pomočjo socialnih omrežij, se je že tedaj v večini držav približeval petdesetim odstotkom. Slovenija je bila v sredini lestvice, in sicer v družbi ZDA, Latvije, Češke in Španije, z dobrimi 46 odstotki takšnih, ki so prišli do zaposlitve z neformalnimi povezavami. Več kot 30 odstotkov anketirancev iz Slovenije se je zaposlilo s pomočjo družinskih članov, sorodnikov in prijateljev, slabih 15 odstotkov pa s pomočjo znancev. Med državami z najnižjim deležem pridobivanja zaposlitve s pomočjo socialnih omrežij so prevladovale skandinavske (Finska, Danska in Norveška). Na Finskem je bilo tovrstnih zaposlitev dobra četrtina. Da so zveze in poznanstva pomembni, je zapisano celo na spletni strani zavoda za zaposlovanje, kjer na vprašanje, kje in kako iskati zaposlitev, najprej navajajo mrežo prijateljev, znancev, nekdanjih sodelavcev in drugih, ki lahko pomagajo pri odkrivanju potreb v podjetjih, ki (še) niso javne, torej delovno mesto ni razpisano, kljub temu pa "nekdo ve, da nekje potrebujejo delavca".

Tudi delodajalci, iskalci zaposlitve in že zaposleni, s katerimi smo se pogovarjali, so nam potrdili, da so zveze pomembne tako pri iskanju razpoložljivih delovnih mest kot pri pridobivanju zaposlitve. Delo v zavarovalnici, na banki, v arhitekturnem biroju, na osnovni šoli so sogovorniki dobili s pomočjo poznanstev ali priporočil drugih. Večkrat pride prav tudi dejstvo, da vas nekdo pozna, ker ste iz istega kraja. V enem od velikih slovenskih podjetij so nam na primer potrdili, da trgovce iščejo predvsem prek oglasov v lokalnih medijih, izbor med prijavljenimi kandidati pa opravi poslovodja, ki je praviloma "lokalec" in bolj ali manj pozna veliko kandidatov oziroma o njih lažje pridobi informacije. Tudi učiteljici iz okolice Ljubljane je na primer pripravništvo ponudil ravnatelj šole, na kateri je bila prej učenka, in ki jo kot sokrajanko tudi osebno pozna. Tako je junija diplomirala, septembra pa je že začela učiti na osnovni šoli kot pripravnica, pozneje pa je tam ostala tri leta. Učiteljica iz Koroške pa se je trudila že s pripravništvom, javljala se je na razpise, opravljala tudi druge poklice in nazadnje iskala službo pet mesecev. Dobila jo je za določen čas. Tudi učiteljica iz okolice Ljubljane je morala pozneje večkrat iskati novo službo, "a ko imaš enkrat vsaj strokovni izpit, izkušnje in reference, je lažje". Zato predlaga: "Treba se je pozanimati na šolah, ali lahko ponudijo vsaj pripravništvo, in biti pozoren na razpise med letom (za nadomeščanja), saj se nanje prijavlja manj kandidatov." Druga učiteljica iz Koroške ima drugačne izkušnje. Javljala se je zgolj na razpisana delovna mesta, pošiljanje ponudb na slepo pa ni obrodilo sadov, pravi.

Spletna interaktivnost iskalca zaposlitve

"Večina brezposelnih ljudi kaže pri iskanju zaposlitve izrazito pasiven pristop, saj se odzivajo le na objavljena delovna mesta delodajalcev in na napotnice svetovalcev, kar pa je premalo. Delodajalci danes pri iskanju ustreznih kadrov uporabljajo zelo različne in vse bolj kreativne metode iskanja bodočih sodelavcev, zato univerzalni napotki za iskanje zaposlitve niso več primerni," pravi direktorica ljubljanske območne službe zavoda za zaposlovanje Barbara Vrtačnik. Poznavalci razmer na trgu dela so pred leti med metodami iskanja zaposlitve najpogosteje omenjali pisno obračanje na delodajalce, danes pa postaja na primer vse bolj pomembna tudi spletna interaktivnost iskalca zaposlitve. Eno tovrstnih orodij je spletno mesto LinkedIn (v bazi podatkov je danes več kot 85 milijonov uporabnikov iz 200 držav), kjer si lahko vsakdo uredi lasten poklicni profil. "Naša naloga je, da povežemo svetovne podjetnike, da postanejo bolj produktivni in uspešnejši," med drugim piše v predstavitvi omenjene strani. Za iskalce zaposlitve postaja velika prednost tudi primerna ureditev profila na spletnem socialnem omrežju Facebook. "Spletno kadrovanje zadnja leta narašča, Facebook pa po rezultatih tujih raziskav postaja predvsem dodatno orodje za pridobivanje informacij o kandidatih v postopkih selekcije," razlaga asistent z ljubljanske fakultete za družbene vede Andrej Kohont.

Takoj po diplomi na ljubljanski akademiji za likovno umetnost je spletna orodja pri iskanju zaposlitve uporabil 27-letni Gašper iz Primorske, ki si je takoj po uspešno končanem študiju industrijskega oblikovanja uredil in oblikoval mapo, da bi lahko zainteresirana podjetja preverila njegove sposobnosti. "Takoj po diplomi sem na spletu poiskal najrazličnejše studie, ki bi imeli vsaj malo zveze z industrijskim oblikovanjem, in jim tudi poslal prošnje in svojo mapo s spletnim naslovom. Prošnje sem poslal na okoli petnajst naslovov, odzvali so se trije, vendar brez uspeha," opisuje svojo spletno avanturo Gašper, ki si je na koncu zagotovil zaposlitev s pomočjo oglasa v dnevnem časopisju. "Naključno sem odprl časopis in videl oglas. Iskali so 3D-oblikovalca. Poslal sem jim elektronsko sporočilo s povezavo na mojo mapo in kmalu so se odzvali," dodaja industrijski oblikovalec, ki ga je podjetje kmalu zatem tudi zaposlilo.

Mnogi so službo dobili tudi tako, da so se izkazali že v času študija: s pomočjo študentskega dela ali kadrovske štipendije. V podjetju Krka so nam potrdili, da pri njih pomemben dolgoročnejši način pridobivanja novih sodelavcev predstavlja štipendiranje, eno večjih slovenskih energetskih podjetij pa svoje sodelavce pogosto išče v naboru tistih, ki so pri njih opravljali študentsko delo. "Če jih imaš na razpolago, boš kandidate za zaposlitev praviloma iskal znotraj podjetja oziroma v naboru ljudi, s katerimi si že kdaj sodeloval," je prepričana tudi predsednica Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije Vanda Pečjak. To potrjuje tudi izkušnja ene od administratork, s katero smo govorili, ki so jo, ko so potrebovali delavca, poklicali sami delodajalci, ker je v času študija delala zanje in pri tem pustila dober vtis. Še boljši vtis je pri bodočih delodajalcih pustil 33-letni Ljubljančan Miha Vuk, ki se lahko danes pohvali z magisterijem iz računalništva in diplomo iz matematike. Zveze in poznanstva je navezoval na različnih računalniških tekmovanjih že od srednje šole naprej. "Ko sem se začel udeleževati računalniških tekmovanj, sem spoznal veliko ljudi in dobil občutek, da se z vsakim poznam. Kasneje so se tako vrstniki kot tudi mlajši in starejši znanci razkropili po podjetjih. Do pred kratkim je še vladalo veliko pomanjkanje tovrstnih kadrov in si jih moral prepričati, da so prišli k tebi. To pa je bilo najlažje narediti z znanci," pravi Vuk. Zdaj so vloge obrnjene. Nekdanji uspešni študent, ki je v svoji kratki zaposlitveni karieri delal že pri več podjetjih, trenutno pa je zaposlen pri podjetju Xlab, odhaja na tekmovanja, kjer spremlja obetajoč kader. "Trenutno je na voljo veliko perspektivnih dijakov," dodaja. Pred krizo je delal za različna računalniška podjetja, v katerih je zaposlenih veliko znancev iz študijskih dni, po letu 2008 pa so se razmere spremenile. "Ponudba in povpraševanje po delovni sili sta se na tem trgu uravnovesila. Prvič sem se moral malo bolj resno lotiti iskanja službe in zato sem pogledal tudi kakšen oglas. Imel sem pozitivne izkušnje z zaposlitveno agencijo, čeprav sem vmes že navezal stike s sedanjim delodajalcem. Na koncu sem se spet odločil za podjetje in sodelavce, ki sem jih že od prej poznal," pravi Vuk.

Lovci na iskalce zaposlitve

Zaradi podobnih zgodb so mnogi razpisi za delovna mesta tudi take narave, da so objavljeni zgolj zato, ker to od njih zahteva zakonodaja, čeprav ima delodajalec že kandidata za razpisano mesto. "Velikokrat sem se prijavila na razpis, pa nisem prišla niti do razgovora, čeprav sem izpolnjevala vse formalne pogoje in strokovne zahteve. Predvidevam, da so bili to primeri, ko je bil razpis objavljen zgolj iz formalnosti," je pojasnila magistrica ekonomije. Njene izkušnje potrjuje tudi navedba, da so v prvih enajstih mesecih leta 2010 delodajalci na zavod za zaposlovanje prijavili 160.285 prostih delovnih mest, v istem času pa se je iz evidence brezposelnih zaradi zaposlitve odjavilo 52.283 ljudi. Dobri dve tretjini kandidatov za delovna mesta torej nista prišli iz vrst registriranih brezposelnih, ampak od drugod - bodisi je šlo za notranje kandidate bodisi za kandidate, ki niso prijavljeni na zavodu in so se prijavljali neposredno na razpise. Predvsem vodilni kader podjetja iščejo večkrat tudi pri konkurenci. V večjem slovenskem energetskem podjetju so nam potrdili, da je to praksa tudi pri njih - človeka, za katerega vedo, da dobro dela pri konkurenčnem podjetju, praktično "ukradejo" konkurenci, tako da mu ponudijo več in boljše pogoje dela.

Tistim, ki službo iščejo prek zvez, se ni treba ukvarjati s pisanjem prošenj, življenjepisov in razgovori, medtem ko je za tiste, ki iščejo službo prek razpisov, to še kako pomembno. Nabor prostih delovnih mest lahko iskalci najdejo tako na zavodu za zaposlovanje kot na drugih spletnih portalih, ki na enem mestu združujejo ponudbo in povpraševanje, denimo mojedelo.com. Pomemben vir informacij so tudi spletne strani samih podjetij, zadnja leta pa so precej popularni tudi zaposlitveni sejmi, kjer lahko na hitro oddate življenjepis in opravite osebni razgovor, čeprav naši sogovorniki pravijo, da jim tovrstni sejmi niso pomagali, saj imaš tam na voljo premalo časa, da bi lahko pustil dober vtis. Ena od možnosti iskanja zaposlitve so tudi zaposlitvene agencije, ki se jih je prijel naziv "head huntersi", nekakšni lovci na glave. Primarna vloga tovrstnih agencij je, da podjetjem najdejo prave sodelavce: zavod za zaposlovanje namreč državljanom išče delo, medtem ko zaposlitvene agencije službam iščejo delavce. Agencije tako analizirajo delovna mesta v svoji bazi podatkov, iščejo kandidata, ki bi ustrezal razpisanemu prostemu delovnemu mestu, in ga podjetjem, ki plačajo za storitev, tudi priporočijo. Za mnoge agencije veljajo visoki standardi selekcije, nekatere med njimi so namenjene specializirani delovni sili.

"Ko neko podjetje išče kandidata za zaposlitev, se agencija poda na trg, da bi našla primernega človeka. Tudi v primeru, da ta ne išče službe. Že zaposlene moraš seznaniti o ponudbi in preveriti, ali obstaja pri njih zanimanje za novo službo. Delamo po načelu: ali iščeš najboljšega med prijavljenimi ali iščeš najboljšega v Sloveniji, ki bi to delo opravljal. Gre za sposobnost, da ne iščeš samo med tistimi, ki bi radi delali, ampak tudi med tistimi, ki to znajo," meni Miro Smrekar. Agencije sestavljajo svoje baze podatkov, največkrat s pomočjo uličnih poslovalnic, oglasov in drugih spletnih orodij. "Ugotavljamo, da se poveča obiskanost naših internetnih strani v času malic v podjetjih in plačilnih datumov. Vsakdo malce razmisli, ali je glede na prejeto plačilo pravilno vrednoten," pravi dolgoletni direktor Adecca, ki se zaveda, da se je trg dela od leta 2008, ko je nastopilo obdobje finančne krize, zelo spremenil. V času krize so se namreč vpisi v bazo podatkov povečali, med njimi pa je vse več takih, ki so v rednem delovnem razmerju, saj se iskalci zaposlitve vse bolj zavedajo, da bo pogodb za nedoločen čas vse manj. "Tako imenovani prehodni trg dela, za katerega so značilni pogostejši prehodi med zaposlitvami ter med zaposlitvijo in brezposelnostjo, je realnost. Bistveno pri tem je, da prehode spremlja uveljavljen sistem socialne varnosti, ki ob povečani prožnosti in negotovosti zaposlitev zagotavlja aktivacijo posameznika tudi v času, ko ostane brez dela," meni Kohont, ki na ljubljanski fakulteti za družbene vede sodeluje pri predmetih Kadrovski menedžment, Teorije in tehnike vodenja ter Organizacijsko vedenje.

Kakšni so postopki pri iskanju zaposlitve?

Smrekar razlaga, da je najprimernejše zaporedje postopkov pri iskanju zaposlitve prijava, razgovor, preverjanje referenc in testiranje. "Preverjanje referenc je osredotočeno na priporočila," dodaja dolgoletni direktor Adecca. Ko najdete nabor delovnih mest, ki vas zanimajo, delodajalcu pošljite življenjepis, ki naj bo jasen in jedrnat. Čeprav na zavodu za zaposlovanje predlagajo, naj bo življenjepis prilagojen delodajalcu, ima večina naših sogovornikov izdelan življenjepis, ki ga pošiljajo vsem. Mnogi ga napišejo tudi na tako imenovanem obrazcu europass, čeprav vsaj v zasebnem sektorju to sploh ni nujno. Vanda Pečjak poudarja, da je pomembneje, da v prijavi za delo in v življenjepisu kandidat pove svojo zgodbo - kdo je, kaj je počel, kaj zna in kaj si še želi narediti oziroma doseči. "Lahko je navsezadnje napisan tudi na roko, čeprav je to danes redkost. Obrazci, po katerih mnogi pišejo življenjepise, so sicer v redu, vendar pa pogosto ne zajamejo vseh informacij, ki si jih kadroviki želimo izvedeti," pravi Pečjakova. V Krki, kjer dobijo vsako leto skoraj 10.000 prošenj, lani pa so zaposlili kar 600 ljudi, pravijo, da najraje prebirajo pregledne, sistematično strukturirane, zgoščene življenjepise, saj takšni v vezani pisni obliki zahtevajo več časa, da razberejo ključne informacije. Nasprotno velja za javni sektor, kjer praviloma v razpisu zahtevajo tudi življenjepis v prej omenjeni obliki europass, saj, kot pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo, tako pridobijo ustrezne podatke o kandidatih. Tak življenjepis morajo oddati tudi tisti, ki se prijavljajo na položaje generalnih direktorjev, generalnih sekretarjev, direktorjev vladnih služb in direktorjev organov v sestavi ter načelnikov upravnih enot.

Za razpise običajno velja, da se nanje prijavi res veliko število kandidatov. Kadroviki tako najprej pregledajo njihove prijave in ugotovijo, ali izpolnjujejo zahtevane formalne pogoje. "Tudi če jih kdo kdaj ne, ga vseeno lahko povabimo na razgovor, če ocenimo, da bi njegove izkušnje denimo lahko odtehtale pomanjkanje formalne izobrazbe," opozarja Pečjakova. Dodajmo, da na drugi strani tudi podjetja objavljajo razpise, pri katerih se ne ve natančno, za kakšna delovna mesta dejansko gre. Smrekar navaja primer podjetja, ki je iskalo referenta, med pogoji pa je navedlo le sedmo stopnjo izobrazbe iz družboslovne smeri in eno leto delovnih izkušenj. "Na koncu so prejeli 1200 prijav, saj so se očitno vsi iskalci prijavili na razpis. Kako naj tako podjetje obdela vse prijave? Nemogoče. Vse skupaj pa je nesmiselno, saj bi se morala kadrovska služba z vsemi prošnjami ukvarjati preveč časa. Bolje bi bilo, da bi podjetje pregledalo različne baze podatkov in tako ne bi bilo 1199 ljudi razočaranih."

Če pridete skozi prvo sito, vas povabijo na razgovor s kadrovikom. Tam je nujno pustiti dober vtis, zato lahko na spletnih straneh zavoda za zaposlovanje zasledite številne nasvete, kako se na tak razgovor pripraviti. "Poleg že znanih stvari, da pridemo na razgovor pravočasno in primerno urejeni, je dobro, da govorimo jasno in razločno, včasih je treba na razgovoru praktično pokazati obvladanje kakšnega računalniškega programa, včasih je treba rešiti praktičen problem, če se prijavljate za delovno mesto, za katerega je potrebno znanje tujega jezika, pa se del razgovora lahko odvije v tujem jeziku," primere navaja Pečjakova. "Pomembno je tudi, da si kadroviku simpatičen," so navajali naši sogovorniki. Če se z njim ali pozneje z bodočim šefom ne ujameš, imaš lahko vse znanje tega sveta, pa ti ne bo pomagalo, dodajajo. Kljub vsemu enoten recept ne obstaja: med temi, ki so službo dobili, so bili nekateri na razgovorih sproščeni in nasmejani, drugi resni, čeprav je šlo za podobna delovna mesta. Dva diplomirana ekonomista iste starosti in podobnih sposobnosti imata lahko zelo različne izkušnje. Eden je našel službo po desetih prošnjah, drugi jo išče že celo večnost, a je ne dobi. Do razgovorov še pride, pri tem koraku pa se njegovo iskanje zaposlitve tudi konča.

Po izgubi službe se je odločila za šolanje

"Zelo pomembno je, da zaposlovalec dobi občutek, da si res želiš službe, da ti bo v izziv in da si pripravljen veliko delati in se dodatno učiti," pravijo sogovorniki. Zato predlagajo, da se prijavljate samo na tiste razpise, ki vam ponujajo službo, ki si jo v resnici želite. To je po izgubi službe spoznala tudi 42-letna Petra iz Ljubljane, ki je po dobrih dveh letih redne zaposlitve pred kratkim doživela neprijetno izkušnjo. "Prijateljica mi je sporočila, da ima zame novo delovno mesto, zato sem dala odpoved. Vzela sem si prost teden, da sem se lahko pripravila na novo službo, vendar sem bila naivna in sem preveč verjela prijateljici, ki je sicer imela dobre izkušnje z ljudmi iz tega podjetja. Zaradi takih priporočil tudi nisem pred odpovedjo podpisala pogodbe z novim delodajalcem. Prišla sem v novo službo, kjer pa so se očitno predčasno odločili, da me ne bodo vzeli v službo. Padla sem v nekakšno spletko," pravi gimnazijska maturantka. Nad nenavadno izkušnjo se je zamislila in ugotovila, da jo najbolj veseli delo z otroki in da je tudi pot do višje izobrazbe (in s tem tudi do poklica na tem področju) lažja. Prijavila se je na zavod za zaposlovanje in začela šolanje na srednji vzgojiteljski šoli. Zdaj jo čaka praksa, kmalu pa namerava na fakulteto. "Medtem nisem iskala nove zaposlitve, čeprav sem dobila ponudbe, vendar neprimerne," dodaja 42-letnica.

Da ima zavod za zaposlovanje še vedno pomembno vlogo, se strinjata tudi sodelavca na fakulteti za družbene vede. "Njegove vloge ni mogoče omejiti samo na posredovanje zaposlitev brezposelnim osebam. Drugi dve pomembnejši vlogi sta zagotavljanje socialne varnosti brezposelnim prek denarnega nadomestila za brezposelnost in izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, s katerimi naj bi izboljšali zaposljivost brezposelnih oseb," pravi dr. Ignjatović, Kohont pa dodaja, da je tudi zavod izpostavljen velikemu prepihu sprememb na trgu, na katere se odziva in se jim bo v prihodnje moral še bolj prilagoditi. "Bistveno je, da ponudi storitve, ki bodo ustrezale prehodnemu trgu dela, višanju izobrazbene ravni prebivalstva, demografskim spremembam, potrebi po individualizaciji storitev in potrebi po stalnem izpopolnjevanju, učenju in razvoju kompetenc kot temelju zaposlitvenih priložnosti posameznika."

Preverjanje tudi na Facebooku

Med zaposlovalci so vse bolj priljubljeni tudi tako imenovani psihometrični testi in testi poznavanja strokovnega področja oziroma splošne razgledanosti. Naši sogovorniki so se srečali s testiranji, ki trajajo več ur, odgovarjati pa so morali tudi na vprašanja, iz katerih so lahko zaposlovalci razbrali, ali so bolj timski tip človeka in ali imajo vodstveni potencial. Med drugimi so nam omenili vprašanja iz slovenščine, matematike, tujega jezika in splošne razgledanosti ter celo vprašanje o tem, kdo je avtor neke opere, čeprav so se prijavili na delovno mesto, ki s tem ni imelo nič skupnega. Prav tako se lahko zanesete na to, da bo bodoči zaposlovalec, preden vas bo zaposlil, preveril tudi vaše reference. "Če prihaja s področja, ki ga ne poznam dobro, včasih povprašam naokoli ali v kadrovski službi podjetja, kjer je bil zaposlen, kaj je tam delal in zakaj je od tam odšel," priznava Vanda Pečjak. Čeprav sama tega ne počne, tudi ni skrivnost, da delodajalci kandidate za službo dandanes preverjajo tudi s pomočjo modernih tehnologij, predvsem prek spleta, zato je pomembno dvakrat premisliti, katere informacije o sebi objavljamo na spletu. "Podjetja lahko s pomočjo spletnih mest, kot je na primer Facebook, pridejo do zanimivih kandidatov, saj zanje predstavljajo nekakšno promocijsko orodje. Če si izpostavljen na več mestih, je večja verjetnost, da te bo nekdo opazil in te nagovoril. Biti neaktiven in skrit v nekem kotu, je varno, je pa manj verjetno, da te bo kdo opazil. Zavedati se moramo, da lahko taka orodja postanejo tudi nevarna, če delodajalci z njihovo pomočjo preverjajo kandidatove reference. Če je nekdo na absolventskih izletih počel marsikaj, je to pomembna informacija za delodajalca, ki mora izbrati med večjim številom kandidatov," razlaga Smrekar. V Krki trdijo, da Facebooka pri izbiri kandidatov ne uporabljajo.

Kaj torej pretehta, da nekdo na razpisu dobi službo, preostalih nekaj sto kandidatov pa ne? V prvi vrsti mora izpolnjevati formalne pogoje, napisati mora dobro prijavo, izkazati se mora na razgovoru, biti mora simpatičen najprej kadroviku, nato še bodočemu šefu, in če dobi priložnost, jo mora izkoristiti in se izkazati. Največ pa velja, kažejo izkušnje naših sogovornikov, če te kdo priporoči. "Kandidat mora biti dinamičen, aktiven in optimističen. Kljub zavrnitvam mora verjeti v končni uspeh. Vprašati se mora, ali sploh kandidira za prava delovna mesta. Če imamo znanje in sposobnosti, za katere pa ni zanimanja na trgu, moramo razmišljati tudi o drugih delovnih mestih. Pomembne so prijave na ustrezna delovna mesta, vpisi v različne baze podatkov, aktivnost na spletnih točkah in v raznih omrežjih. Znancem in bližnjim je treba sporočiti, da iščemo zaposlitev," priporoča Smrekar, ki k prednostim dodaja še predznanje o podjetju, ki išče nove sodelavce. "Posebno mlajši pogosto šele pred vhodom v stavbo ugotovijo, v katero podjetje so prišli na razgovor."

Za pogumnejše samozaposlitev ali delo v tujini

Za tiste, ki imajo dobro idejo in več poguma, je možnost tudi v samozaposlitvi - torej v odpiranju lastnega podjetja. Zavod za zaposlovanje v ta namen ponuja subvencije, pri čemer ima na voljo tudi sredstva iz evropskega socialnega sklada. V prvih enajstih mesecih lanskega leta je tako subvencijo prejelo 4352 ljudi.

Zaposlitev je mogoče dobiti tudi v tujini. Prosta delovna mesta v EU lahko ponuja spletna stran eures.europa.eu, gre pa za omrežje javnih služb in njihovih nacionalnih partnerjev iz EU. Možnost za zaposlitev imajo tako gostinci kot zdravstveni delavci, računalničarji, gradbeniki... Trenutno denimo ponujajo različna delovna mesta v pariškem Disneylandu, monterje in vzdrževalce dvigal iščejo na Cipru, v Avstriji iščejo delavce v usnjarstvu, na Danskem pa zdravnike. Tudi slovenska podjetja imajo podružnice v tujini, v katerih bi morda zaposlili tudi Slovenca. Petrol bo denimo v letošnjem letu zaposloval predvsem prodajalce in poslovodje v na novo odprtih bencinskih servisih na trgih jugovzhodne Evrope in Slovenije, skupaj naj bi na novo zaposlili nekaj več kot 200 ljudi.

Dodajmo, da so lahko napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj za brezposelne in iskalce zaposlitve spodbudne. V prvem četrtletju se bo število zaposlenih sicer zmanjševalo, vendar se bo trend kmalu zatem obrnil navzgor.