Ukrepi za poslovno, finančno in kadrovsko sanacijo družbe

Slovenske železnice se, potem ko so se v preteklosti utapljale v izgubah, zdaj postavljajo na noge, odločenost uspešno sanirati družbo pa kaže tudi država kot njihova lastnica. Zagotovila je namenska sredstva za železniško infrastrukturo, z novo železniško zakonodajo pa temeljito reformirala železniški sistem. Premier Borut Pahor je v prvi polovici leta 2010 tudi nadaljeval z rednimi mesečnimi obiski, ki jih je začel novembra 2009, kmalu po prihodu Gorana Brankoviča na čelo družbe.

Slovenske železnice so pripravile ukrepe za poslovno, finančno in kadrovsko sanacijo družbe, ki zajemajo povečanje prihodkov, racionalizacijo stroškov, notranjo reorganizacijo, kadrovsko prestrukturiranje ter ukrepe za finančno prestrukturiranje. Kot pravijo na železnicah, so že oblikovana tudi izhodišča za strateški načrt, ki bodo podlaga za pripravo strateškega načrta v sodelovanju s podjetjem A.T. Kearney, ki je bilo izbrano za svetovalca pri sanaciji in reorganizaciji Slovenskih železnic.

Kadrovski ukrepi so bili trd oreh

Kadrovski ukrepi so se izkazali kot zelo trd oreh, saj je poslovodstvo že z napotitvami na začasno čakanje na delo v začetku leta sprožilo val razburjenja - napoteni na čakanje so namreč ukrep označili kot prikrito odpuščanje. Sprva so železnice na čakanje napotile 1075 zaposlenih, marca pa je sledil drugi (precej manj številčen) krog napotitev na čakanje. Ukrep, v katerega so bile železnice vključene od sredine leta 2009, se je iztekel z julijem.

Precej zaposlenih na železnicah se je v 2010 tudi upokojilo; prav pospešeno upokojevanje je pripomoglo k večjemu zmanjšanju števila zaposlenih od sprva predvidenega. Medtem ko je bilo konec leta 2009 na železnicah zaposlenih 7728 ljudi, se je število zaposlenih do konca leta 2010 zmanjšalo na 6890, medtem ko je bilo predvideno zmanjšanje števila zaposlenih za 800.

Družba, ki je v 2010 uspela doseči tudi dogovor s socialnimi partnerji o znižanju plač in tako privarčevala dobrih devet milijonov evrov, med cilji za leto 2011 izpostavlja preveritev delovnih procesov in njihovo optimizacijo ter na podlagi tega novo sistematizacijo delovnih mest.

Maja so prvič po več mesecih poslovali pozitivno

Železnice so maja predvsem na račun rezultatov tovornega prometa prvič po oktobru 2008 poslovale pozitivno. Višji transportni prihodki in varčevalni ukrepi so vodili v boljše rezultate družbe od sprva načrtovanih.

Slovenske železnice so v prvih desetih mesecih 2010 ustvarile 2,8 milijona evrov izgube iz poslovanja oz. 5,55 milijona evrov čiste izgube, kar je 14,8 oz. 20,15 milijona evrov bolje od načrtov. Glede na boljše poslovanje, ki je posledica večjih transportnih prihodkov tovornega prometa in boljših poslovnih izidov v infrastrukturi in vodenju prometa, bo družba tudi leto 2010 končala bolje od prvotnih načrtov. Medtem ko poslovni načrt predvideva 30,24 milijona evrov čiste izgube, naj bi bila ta po prvih ocenah za približno tretjino manjša.

Železnice so krenile po poti sanacije, še vedno pa v zraku visi usoda slovenskega logističnega holdinga, ki ga je predlagal nekdanji prvi mož Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn in ki predvideva povezovanje Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. V aprilu je premier Pahor sporočil, da bi lahko Mehdorn pomembno in koristno prispeval k sanaciji in modernizaciji Slovenskih železnic, Nemec pa je kasneje svoje sodelovanje pogojeval z oblikovanjem logističnega holdinga.

Ali bo do oblikovanja holdinga dejansko tudi prišlo, še ni jasno. Vlada oz. ministrstvo za promet je sredi septembra na temo oblikovanja logističnega holdinga pripravilo konferenco, na kateri je bilo slišati kar nekaj pomislekov, vprašanj in pripomb glede holdinga. Po tej konferenci so na vladi oz. na ministrstvu skupaj z zunanjimi strokovnjaki pripravljali odgovore na vprašanja, ki so jih razdelili v tri skupine: ekonomska, pravna in "čustvena". Od odgovorov nanje je odvisna usoda oblikovanja logističnega holdinga. Nova konferenca o Mehdornovi zamisli bo 14. januarja 2011.