Po podatkih Ajpesa so stečajne postopke v letošnjem letu začeli v 458 podjetjih, medtem ko je bilo 265 izbrisov iz registra poslovnih subjektov zaradi stečaja. Za primerjavo – v lanskem letu so s stečajnim postopkom začeli v skupaj 332 podjetjih, medtem ko je bilo zabeleženih 269 izbrisov iz registra.
Po besedah Maksa Tajnikarja z ljubljanske Ekonomske fakultete (EF) je bila v številnih slovenskih podjetjih že skozi celo leto prisotna nevarnost insolventnosti. Zlasti je to značilno za dvoje podjetij: tista, ki so usmerjena na slovenski trg, še posebej v primeru, če so se v »pregretih« letih močno zadolževala, in izvozno naravnava, ki imajo težave s cenovno nekonkurenčnostjo.
Slab začetek … In še slabši konec
V začetku leta se je po desetih letih končal stečaj Litostroj Holdinga. V stečajnem postopku so upnikom poplačali 26,3 milijona evrov. Aprila predlani se je začel stečaj družbe MIP, marca letos pa so nekdanji lastniki te mesnopredelovalne družbe v stečaj poslali še svoji družbi Vita Holding in Vita Commerce, prek katerih so družbo MIP tudi obvladovali. Konec marca je direktorica celjskega Gradisa sklicala tiskovno konferenco in zbranim novinarjem povedala, da odhaja družba v stečaj. 14. maja so z ljubljanskega okrožnega sodišča sporočili, da so začeli s stečajnim postopkom Casinoja Ljubljana. Sredi junija je poslalo znano, da gre v stečaj invalidsko podjetje Delo Tiskarna INPO, mesec pred tem pa je isto usodo doživela Knjigoveznica Koper.
Julija sta kot bombi odjeknili novici o stečaju Poteze Naložb in Preventa. Stečaj Poteze Naložb je zaradi ogromnega dolga bankam (170 milijonov evrov) predstavljala enega največjih stečajev v zgodovini Slovenije, drugi največji stečaj katerega od slovenskih finančnih holdingov (za Infond Holdingom) in največji stečaj katere od zasebnih slovenskih družb. Konec julija pa je postalo znano, da bodo v stečaj poslali še Prevent Global. Predlog za sprožitev stečaja Prevent Globala in hčerinske družbe Prevent avtomobilski deli, v katerih je bilo zaposlenih 1260 ljudi, so pristojni na slovenjegraško okrožno sodišče poslali že 4. avgusta. Le dan kasneje smo v Dnevniku poročali, da gre v stečaj Center Naložbe, eden od ključnih členov v verigi, preko katere je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško. To je postalo uradno deset dni kasneje, ko so upniki Centra Naložb soglasno zavrnili predlog o prisilni poravnavi, mariborsko okrožne sodišče pa je dan prej že uvedlo stečajni postopek.
24. septembra smo v Dnevniku pravilno napovedali, da je stečaj Vegrada neizbežen, saj se je sestanek Vegradovih bank upnic, lastnikov, nadzornikov, uprave in sindkata dan prej končal brez konkretnejših dogovorov. V NLB in Hypo Banki so namreč zavrnili prošnjo Vegradove uprave za petmilijonsko finančno injekcijo. 17. novembra pa je Vegradova stečajna upraviteljica Alenka Gril napovedala, da bodo šle v stečaj še večina Vegradovih hčerinskih podjetij. Kljub temu, da je za prisilno poravnavo in sanacijo družbe s pomočjo odpisa velikega dela dolga glasovalo več upnikov, vsota njihovih glasov ni dosegla minimalne zahtevane višine. 29. oktobra je tako postalo jasno, da gre v stečaj tudi G7. Hčerinski družbi G7 Posavje ter G7 Štajerska in Koroška sta že končali v stečaju, enako pa, sodeč po bilancah, grozi tudi ostalim hčerinskim družbam.
4. novembra je ljubljansko okrožno sodišče začelo stečajni postopek družbe HTC Dva, na katero je nekdanji predsednik Merkurjeve uprave Bine Kordež lanskega decembra prenesel deset Merkurjevih trgovskih centrov. V stečajnem postopku je tudi mokronoški Tom.
Slabi obeti večjih podjetij
Prisilna poravnava ali stečaj grozita slovenski nacionalni letalski družbi Adrii Airways, kjer so zaposleni konec meseca pristali na 20-odstotno znižanje plač. Trenutno se z bankami upnicami o programu poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe. Medtem slabo kaže tudi največjemu slovenskemu gradbenemu podjetju SCT-ju. Čeprav so za Dnevnik na ljubljanskem okrožnem sodišču potrdili, da do 21. decembra še niso prejeli nobenega predloga za prisilno poravnavo ali stečaj, je vse več informacij kazalo, da bo do tega prišlo zelo kmalu. Že 30. decembra so iz SCT-ja sporočili, da so na sodišče vložili predlog za prisilno poravnavo. Po SCT je predlog za prisilno poravnavo vložil tudi CPM (Cestno podjetje Maribor). Po neuradnih podatkih bodo enako storili še pri ajdovskem Primorju.
Slabo kaže tudi Zvon Ena Holdingu, ki bo – v slabem finančnem stanju – v kratkem izpolnjeval pogoje za vložitev predloga za prisilno poravnavo ali celo stečaj. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili na Dnevniku, pa je razvidno, da je Miran Kramberger, neformalni prvi mož družbe T2, direktorju holdinga Zvon Ena Simonu Zdolšku, za manj kot pol odstotka drugega največjega operaterja pri nas plačal dva evra. Le nekaj ur po objavi novice so iz T2 sporočili, da so na mariborsko okrožno sodišče vložili predlog za začetek prisilne poravnave. Sicer so uvedbo stečajnega postopka v družbi T2 že pred časom predlagali v Telekomu Slovenije.
Negotovost prežema tudi Merkur. Konec novembra smo v Dnevniku poročali, da upravitelj Merkurjeve prisilne poravnave Ladislav Hafner nima izkušenj s tako velikimi podjetji v težavah, kar predstavlja dodatno grožnjo za morebitni stečaj Merkurja. Merfin, v tem trenutku osemodstotni lastnik Merkurja, je prav tako tik pred stečajem, drugega premoženja pa sodeč po javno dostopnih podatkih nima. Obeti so slabi tudi za šentjurski Alpos, njegov stečaj je v začetku novembra namreč zahtevalo pet bank upnic.
Kaj nas čaka v letu 2011?
Če težave v podjetju v zadnjih dveh letih niso prerasle čez meje, ko niti na papirju ni več mogoče začrtati rešitve, je ta podjetja možno in smiselno reševati s kombinacijami prostovoljnih poravnav in sodelovanja sindikatov, meni Tajnikar in dodaja, da je v tovrstnih kriznih razmerah smiselno tudi nižanje plač in manjšanje števila zaposlenih. V primeru, da med upniki ni mogoče doseči soglasja, je smiselna uvedba prisilne poravnave – sicer so podjetja v težavah obsojena na propad, pojasnjuje Tajnikar.
»Bojim pa se, da leto 2011 ne bo dobro in da bodo številna podjetja prisiljena sprejeti stečaj, ker se deležniki (zlasti banke in sindikati) do teh podjetij ne bodo obnašali odgovorno in se ne bodo zmogli uskladiti,« je prepričan profesor na EF. Meni, da bi morali vlogo koordinatorja odigrati pri Ministrstvu za gospodarstvo, ne glede na to, v kateri lasti je podjetje. »Sicer se nam lahko zgodi, da bomo po nepotrebnem izgubili preveč podjetij, ki jih na kratek rok ne bomo zmogli nadomestiti z novimi.«
