Bančna garancija je sicer načeloma nujen pogoj za dokazovanje resnosti prevzemne ponudbe, prevzemnik pa ATVP z garancijo dokazuje, da je sposoben financirati prevzem. Banka ne prevzema odgovornosti za poplačilo posla, ampak jamči, da bo prevzemnik uspel pridobiti sredstva za poplačilo prevzema. "Če so imeli prevzemniki garancijo, je moral ATVP prevzem potrditi. In ti ljudje so imeli garancije," je pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja s spornimi menedžerskimi prevzemi, pred časom dejal direktor ATVP Damjan Žugelj, ki je bil včeraj nedosegljiv. Spomnimo, da je ta pri iskanju odgovornosti za sporne menedžerske prevzeme pokazal na Banko Slovenije, ki da je edina imela vse podatke o podeljenih slabo zavarovanih posojilih menedžerjem.
Pri katerih bankah so prevzemniki dobivali garancije, iz podatkov ATVP ni razvidno, prav tako ni znano, kolikšen del prevzema je bilo financiranega z bančnimi posojili. Je pa Žugelj pred parlamentarno komisijo povedal, da ima centralna banka kot regulator vedno na voljo mehanizem kapitalske ustreznosti, kar pomeni, da bi lahko pri morebitnem podeljevanju posojil za sporne menedžerske prevzeme banko poklicala na zagovor. Če za posojila, ki so bila visoka tudi do 100 milijonov evrov, ne bi bilo kritja, bi lahko zahtevala dvig kapitalske ustreznosti banke, ki bi takšno posojilo odobrila, je dodal.
Največ dovoljenj za prevzeme je ATVP izdala v letu 2007, ki je "rekordno" tudi po vsoti vseh izdanih bančnih garancij prevzemnikom. V letu, ko je ATVP izdal 35 prevzemnih dovoljenj, so banke izdale za več kot 1,2 milijarde evrov bančnih garancij. V tem letu so bila med drugim izdana dovoljenja Istrabenzu za prevzem Droge Kolinske, Pivovarni Laško za prevzem Dela, Sariniju za Etro 33, konzorciju podjetij okoli Dela Prodaje za prevzem DZS, Maksimi Investu in Finetolu za NFD Holding, Fidini in CBH za Maksimo Invest, Petrolu za Istrabenz, konzorciju podjetij z Merfinom na čelu za Merkur, Centru Naložbam za Infond Holding. Tudi leto kasneje je bila prevzemna aktivnost velika, banke pa so izdale skupaj za več kot 700 milijonov evrov garancij. Po vrednosti izstopa vsota garancij prevzemnikom Pivovarne Laško (Infondu Holdingu, CPM, Fidini in Kotu), ki je po podatkih ATVP znašala več kot 477 milijonov evrov. Izdana so bila še dovoljenja Kolonelu za prevzem Centra Naložb, prevzemnikom Perutnine Ptuj, Siringi za Lesnino.
Omenjeni dve leti je glede na vrednost izdanih bančnih garancij mogoče primerjati le z obdobjem od leta 2001 do konca leta 2003, ko je francoska Societe Generali prevzemala SKB banko, italijanska Sanpaolo Banko Koper, Novartis farmacevtsko družbo Lek, Interbrew in Pivovarna Laško pa sta se potegovali za prevzem Pivovarne Union. Tedaj je tudi nizozemska Aktiva Holdings prevzemala Aktivo Invest. Iz podatkov ATVP je med drugim razvidno, da je agencija zavrnila vsega sedem zahtev za izdajo dovoljenja za prevzem, razlogi zavrnitve pa niso jasni. Neuspešno se je končalo devet prevzemov.
Po podatkih Banke Slovenije so znašala konec leta 2006 vsa posojila domačih bank finančnim in nefinančnim podjetjem, za katera se je domnevalo, da so sodelovala pri prevzemnih aktivnostih, skupaj 645 milijonov evrov. Konec leta 2007 so znašala že 1,4 milijarde evrov, konec leta 2008 pa 1,6 milijarde evrov. Katere podatke o prevzemnih aktivnosti je Banka Slovenije imela na razpolago in katerih ne ter ali bi lahko posegla v bančni sistem, bo sicer članom preiskovalne komisije v januarju predvidoma pojasnjeval guverner centralne banke Marko Kranjec.
katja.svensek@dnevnik.si
