Cvikl pa je takoj po tem svojo službo v slovenski vladi, kjer je delal za 5.300 evrov bruto, zamenjal za precej bolje plačano delo na Evropskem računskem sodišču, kjer prejema 21 tisoč evrov bruto na mesec, pišejo današnje Finance, ki v skladu s tem opozarjajo, da kazenski zakonik za neupravičeno poseganje v tuje avtorsko delo predvideva denarno kazen ali zapor do šestih mesecev, pregon zoper storilca pa se začne na predlog.

Zato so Finance pri policiji in na tožilstvu preverile, ali so proučili sume plagiatorstva pri Cviklu in kaj so ugotovili. Na policiji so za gospodarski časnik povedali, da se s primerom niso ukvarjali. Na vrhovnem državnem tožilstvu pa so novinarju predlagali, naj se z vprašanji obrne na policijo, ki je organ odkrivanja kaznivih dejanj, in tako preveri, ali so morebiti primer preiskovali ter vložili kazensko ovadbo. V življenjepisu Milan M. Cvikla, člana senata evropskega računskega sodišča, ki deluje kot neodvisni varuh finančnih interesov državljanov EU, tako Finance, ni knjige, ki je bila v velikem delu prepisana z Wikipedie.