Patriino leto 2010 se je v Sloveniji začelo z odstopom Karla Erjavca s funkcije ministra za okolje 26. januarja. Glavni razlog za predlog razrešitve, ki jo je Erjavec kasneje prehitel z odstopom, je bil poziv računskega sodišča, ki je ugotovilo kršitve dobrega poslovanja ministrstva za okolje in prostor.

Vendar pa je do zamenjave na okoljskem ministrstvu prišlo kmalu po tem, ko je Erjavec 8. januarja prejel obtožni predlog v zadevi Patria. V njem je tožilka Branka Zobec Hrastar Erjavca in nekdanjega načelnika Generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana obtožila nevestnega dela v službi.

Skoraj 17-milijonska škoda

Erjavec in Gutman naj bi z nevestnim delom, povezanim z nakupom Patriinih oklepnikov, povzročila za 16,8 milijona evrov škode. To naj bi naredila s tem, da sta naročila 25 neopremljenih osemkolesnih oklepnikov. Poleg tega sta od sprva načrtovanih 70 patrij, opremljenih s 30-milimetrskim topom, naročila le šest takšnih patrij.

Na začetek sojenja sta Erjavec in Gutman čakala skoraj do konca leta. 22. novembra je preiskava domnevnih nepravilnosti v postopku nakupa finskih oklepnikov vendarle doživela prvo sodno obravnavo. Že na njej pa je sodišče zaradi tajnosti nekaterih dokumentov obrambnega ministrstva z obravnave izključilo javnost.

Ta se za informacije o poteku procesa tako lahko zanaša le na izjave Erjavca, Gutmana in njunih odvetnikov, ki trdijo, da škoda v postopku nabave oklepnikov ni mogla nastati, saj oklepniki sploh še niso v celoti nabavljeni.

Medtem ko tožilka Zobec Hrastarjeva vztraja, da je obtožni predlog trden, je Erjavec prepričan, da gre za politični konstrukt. Ne nazadnje obravnava poteka na okrajnem sodišču, ki je pristojno za manjša kazniva dejanja, kot so po besedah nekdanjega obrambnega ministra gostilniški pretepi.

Patria političen proces?

Da je zadeva Patria političen proces, je prepričana tudi peterica, ki je bila avgusta letos obtožena kaznivih dejanj v postopku nakupa oklepnikov. Obtožne predloge zaradi domnevnih koruptivnih kaznivih dejanj so prejeli nekdanji direktor HSE Jože Zagožen, brigadir Tone Krkovič, direktor Rotisa Ivan Črnkovič, poslovnež Walter Wolf, in prvič v Sloveniji tudi nekdanji premier - Janez Janša.

Vsi navedeni so očitke iz obtožnega predloga zavrnili, ob tem pa opozarjali tudi na dejstvo, da je bila vsebina predloga, še preden so ga prejeli sami, javnosti že poznana. Objavil jo je namreč tednik Mladina, ki je tudi razkril, da tožilstvo Janšo obtožuje poskusa sprejemanja daril, Zagožna in Krkoviča sprejemanja daril, Črnkoviča dajanja daril za nezakonito posredovanje, Wolfa pa dajanja pomoči.

Med glavnimi dokazi, do katerih so se dokopali kriminalisti, naj bi bil načrt, ki ga je policija našla v Črnkovičevem računalniku. V njem naj bi bilo zapisano, kako med njega, Zagožna, Krkoviča in stranko SDS razdeliti denar, ki bi ga Patria nakazovala Rotisu. V njem je po neuradnih podatkih zapisano, da bodo 8,1 milijona provizij v poslu razdelili med lastne stroške, 5-odstotni profit ter manjše deleže, od katerih bo enega dobila tudi stranka SDS.

Patria kriva za nesoglasja med Brezigarjevo in Zalarjem

Domnevno kaznivo dejanje nekdanjega premiera Janše je bilo oktobra prekvalificirano v sprejemanje daril, kar je kasneje povzročilo spor med vrhovnim državnim tožilstvom in pravosodnim ministrstvom. Zalar je zaradi medijskih objav o vpogledih po spisih Zobec Hrastarjeve od generalne državne tožilke Barbare Brezigar namreč zahteval pojasnila. Brezigarjeva pa je zatrdila, da je tožilstvo ravnalo v skladu s svojimi pristojnostmi, in pojasnila, da je vpolged v spis v zadevi Patria opravila vrhovna državna tožilka Sanja Javor Pajenk.

Do odmevnejših nesoglasij med Brezigarjevo in Zalarjem je sicer prišlo že v začetku leta. Minister je namreč ocenil, da je nadzor nad ljubljanskim Okrožnim državnim tožilstvom pokazal nepravilnosti v primeru odločitve tožilstva za kazenski pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda, avtorja oddaje Resnica o Patrii, ki je pred volitvami leta 2008 razburkala politično in siceršnjo slovensko javnost. Zato je februarja letos Zalar izdal obvezna navodila o izvajanju državnotožilskega reda.

Vse ostrejša nesoglasja, povezana tudi z nekaterimi drugimi odločitvami tožilstva, so marca pripeljala še do skupnega sestanka premiera Boruta Pahorja, Zalarja, Brezigarjeve in Zobec Hrastarjeve. Tudi po tem sestanku je Brezigarjeva ostala na položaju, julija pa je ustavno sodišče celo zadržalo izvajanje Zalarjevih obveznih navodil.

Leto 2010 si bomo ob naštetih obtožnih predlogih zapomnili po še dveh zahtevah za preiskavo, ki sta bili vloženi zoper nekdanjega uslužbenca na obrambnem ministrstvu Petra Zupana in zoper slikarja Jureta Cekuto. Omenjena naj bi Patrii omogočila privilegiran položaj v tekmi z ostalimi ponudniki za dobavo oklepnikov.

Zaheteve po razdrtju pogodbe o nakupu

Zaradi mnogih sumov nepravilnosti so proti koncu leta vse glasnejše postale tudi zahteve koalicijskih Zares in LDS po razdrtju pogodbe o nakupu oklepnikov, vendar vlada o tem dokončne odločitve še ni sprejela. Premier Pahor pravi, da odločitev o tem prepušča obrambni ministrici Ljubici Jelušič, ki pa se za zdaj bolj kot k razdrtju nagiba k reprogramiranju pogodbe o nakupu 135 vozil oz. k dogovoru o zmanjšanju tega števila. Doslej je Slovenija sicer prevzela 29 patrij, od katerih so štiri že na misiji v Afganistanu.

Preiskava tudi na Finskem

Kriminalistična preiskava zadeve Patria sicer poteka tudi na Finskem. Kot ve povedati glavni preiskovalec Kaj Erik Björkqvist, so finski kriminalisti svoje delo končali, predkazenski postopek pa bo končan, ko od kolegov iz nekaterih drugih držav prejme še nekaj dokumentacije. Že zdaj pa je znano, da je osumljenih 13 finskih državljanov in še nekaj državljanov drugih držav.

V Sloveniji se po dobrih dveh letih, odkar je Berglundov dokumentarec razburkal javnost, zadeva Patria torej seli pred sodišče, tudi na Finskem so kriminalisti z delom pri koncu. Medtem pa je v državnem zboru nastala nova preiskovalna komisija, ki preiskuje afero Patria.