Zgodba se je začela, ko je Sava pred časom poenotila nabavo za svoja hčerinska turistična podjetja (Sava hoteli Bled, Terme 3000...) s ciljem, da bi od dobaviteljev izposlovala nižje cene blaga. Nato je letos v svojo hotelsko nabavno mrežo povabila številna druga turistična podjetja. Po za zdaj dostopnih podatkih so to Thermana, Adria Ankaran, Creina HTP iz Kranja, Hotel Slon, Kompas hoteli Bled, Terme Dobrna, M Hotel iz Ljubljane in Bioterme Ljutomer. Pri tem ni izključeno, da so v hotelsko nabavno mrežo vključena tudi nekatera druga turistična podjetja.
V Savinem oddelku za strateško nabavo so nedavno dobavitelje seznanili z vstopom novih članic v Savino hotelsko nabavno mrežo in jih pozvali, naj v svojih evidencah preverijo njihove pogoje nabave. "V primeru, da bi postali pogoji nabave za nove članice manj ugodni od tistih, ki so jih imeli pred tem, bo treba ponovno uskladiti cenike," je dobavitelje opozorila pomočnica direktorja strateške nabave v Savi Damjana Vrtač - Škrjanc. Poleg tega je od dobaviteljev zahtevala, da morajo Savi posredovati obseg prometa, ki so ga v prvih desetih mesecih letošnjega leta ustvarili z novimi članicami hotelske nabavne mreže. Da gre res za sum kartelnega dogovarjanja, pa kaže tudi določilo krovne pogodbe, po kateri se morajo dobavitelji hotelski nabavni mreži zavezati, da so pogoji nabave, predvsem popustov, letnih bonitet in cen oziroma cenikov, ugodnejši od pogojev, ki jih ima kak drug primerljiv kupec.
Ko smo direktorja Urada za varstvo konkurence (UVK) Janija Sorška seznanili s pridobljenimi dokumenti, je dejal, da bi morali primer podrobno preiskati, da bi lahko podal točno oceno. "Na prvi pogled bi pa lahko dejal, da hotelska nabavna mreža predstavlja potencialno kršitev zakona o preprečevanju omejevanja konkurence," je dejal Soršak.
In kako v Savi odgovarjajo na sume, da kršijo protimonopolno zakonodajo? "Vaša vprašanja napeljujejo na to, da s partnerji hotelske nabavne mreže, katere del so tudi družbe dejavnosti Turizem Poslovne skupine Sava, izvajamo aktivnosti, ki so sprte z načeli dobre poslovne prakse in omejuje svobodno konkurenco. To odločno zavračamo," je povedal direktor kompetenčnega centra Strateška nabava v Savi Marko Štebe, ki je hkrati tudi predsednik Združenja nabavnikov Slovenije. Po njegovih besedah nabava vseh družb, ki so članice hotelske nabavne mreže, na leto ne presega 50 milijonov evrov. "To je zanemarljiv delež od prodaje hrane, pijač, storitev in energentov na slovenskem trgu. Tudi v tako imenovanem kanalu Horeca (hotelirstvo, restavracije, catering) ta obseg nabave ne predstavlja takega deleža, da bi dobavitelje ali tekmece postavljali v neugoden položaj," pojasnjuje Štebe.
Po ocenah poznavalca razmer, ki je želel ostati neimenovan, so razni sporazumi v okviru nabavnega trga v EU sicer dovoljeni, vendar pa se člani raznih združenj v nobenem primeru ne smejo dogovarjati o cenah.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
