Gospod Svetlik, ali boste, če pokojninska reforma pade, odstopili ali ne?

Odgovora na to vprašanje ta hip nimam in o tem tudi ne razmišljam. Poleg pokojninske reforme, ki je verjetno največji projekt, imamo še celo vrsto drugih, in treba bo pogledati, kako nam bodo šli ti od rok. Šele v kombinaciji vseh teh projektov se bo dalo presoditi o morebitnem neuspehu pri pokojninski reformi.

Napovedali ste, da boste dali pobudo za referendum v ustavno presojo, če bo do tega prišlo.

Izkoristili bomo vse možnosti, da bi zakon čim prej stopil v veljavo. Zato bomo takoj, ko bo vložena pobuda za razpis referenduma, preverili, ali se je o njem z vidika ustavnega reda smiselno odločati na referendumu ali ne. Če bo ustavno sodišče presodilo, da je referendumska pobuda utemeljena, bomo to pač sprejeli, vendar pa še vedno verjamemo, da lahko z ustreznim informiranjem in prepričevanjem referendum dobimo.

Pred vami je še en zahteven projekt - reforma trga dela. V kateri fazi priprave ste?

Reforma trga dela je sestavljena iz mnogih potez, ki so bile že narejene. Sprejeli smo zakon o urejanju trga dela in zakon o malem delu, pripravljen je zakon o zaposlovanju tujcev, prav tako zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter zakon o varstvu in zdravju pri delu. Pred nami pa je največji projekt na tem področju - prenova zakona o delovnih razmerjih ter vzpostavitev odpravninskega sklada. Delovne skupine so oblikovane in se bodo prvič sestale v prihodnjem tednu. Zakona morata biti na vladi še pred poletjem.

Cilj sprememb zakona o delovnih razmerjih je povečanje varne prožnosti. Delodajalci si to predstavljajo kot lažje odpuščanje, nižje odpravnine, odpravo odmora za delo, nižje bolniške... Je to pot, po kateri bo šla ta reforma?

Naše stališče je, da ni ključno vprašanje v neposrednih stroških, za nas so v ospredju manj zapleteni in hitrejši postopki pri odpuščanju in zaposlovanju, prav tako pa tudi lažje premeščanje in spreminjanje delovnih mest pri istem delodajalcu in med podjetij v korporaciji. Varna prožnost zajema tudi funkcionalno fleksibilnost, ki jo pojmujemo kot pridobivanje novih znanj, spretnosti in kompetenc, s katerimi lahko delavec laže prehaja od enega dela k drugemu, iz poklica v poklic. Predlogi, ki jih prejemamo od delodajalcev in podjetij, velikokrat izpostavljajo prav ta vprašanja, precej bolj kot odmore, malice in podobne reči. Konec koncev, če podjetje teh stroškov ne more pokriti, pomeni, da je zelo na robu, in da je vprašanje, ali ima smisel, da se ga ohrani.

Sindikati dokazujejo, da je fleksibilnost v Sloveniji že zdaj dovolj visoka, saj podjetja niso imela nobenih težav pri odpuščanju, s tem pa je brezposelnost močno porasla.

Argument, da je fleksibilnost visoka zaradi visoke brezposelnosti po mojem mnenju ne bo povsem zdržal, saj je brezposelnost narasla predvsem na račun presežnih delavcev v podjetjih, ki so šla v stečaj. Argument sindikatov bi lahko obrnili in rekli, da se je brezposelnost povečala zato, ker ni bilo fleksibilnosti. Bolj primerna indikatorja fleksibilnosti sta možnost dobiti delo ter čas trajanja brezposelnosti. Glede tega imamo kar nekaj težav. Imamo dolgo trajajočo brezposelnost, ki izhaja iz tega, da podjetja ne želijo zaposlovati za nedoločen čas, ljudje pa ne želijo delati za krajši delovni čas.

Ena izmed kritik pokojninske reforme je, da se z daljšim ostajanjem starejših na delovnih mestih še bolj zapirajo vrata za zaposlovanje mladih.

Glede zaposlovanja mladih se veliko pretirava, saj stopnja brezposelnosti pri nas ni velika in je trenutno četrta najmanjša v EU. Ob normalni gospodarski rasti v prihodnjem obdobju bo brezposelnost padala, predvsem iz demografskih razlogov, saj prihajajo na trg dela precej manj številčne generacije. Vsako leto bo 20.000 novih delavcev več, upokojilo pa se jih bo kakšnih 30.000. Ta razlika bo delovala pozitivno na zaposlovanje, ne pa tudi na polnjenje pokojninske blagajne. Zato je eden od načinov za iskanje virov tudi ta, da dlje delamo.

Vlada uživa v javnosti strašansko nizko podporo. Kako se počutite kot član take vlade?

V vlado nisem vstopil s ciljem, da bi bil popularen, da bi me nosili na rokah ali mi nadevali lovorike. Povsem jasno mi je, da so reformni posegi nepriljubljeni, zlasti tedaj, ko gre za prerazdeljevanje sredstev, pa tudi zato, ker se skozi vsako reformo vzpostavlja stanje večje negotovosti. Pomembno je, da bi reformne projekte izpeljali, saj bi ti na dolgi rok gotovo delovali benigno na družben položaj večine prebivalstva. Če bomo to dosegli, bom imel mirno vest, ne glede na to, kako ta hip javnost misli in sodi.

Velika teža reform je na vašem ministrstvu. Kot minister ste si uspeli nakopati jezo sindikatov, mladih, upokojencev... Pri tem je zanimivo, da ste bili kot profesor na FDV v očeh sindikatov in civilne družbe precej cenjeni, medtem ko vam zdaj očitajo, da ste spremenili svoje poglede. Nekoč ste bili tudi kritik varne prožnosti.

Težko bi soglašal, da sem kaj dosti spremenil svoje mnenje. S sindikati se še vedno strinjam, da se je v obdobju tranzicije izjemno povečala intenzivnost dela, kar pa še ne pomeni, da bi morali zaradi tega delati pet let manj, saj potem ne bi mogli financirati svojega življenja v starosti, ki se vsako leto podaljša za tri mesece. Strinjam se tudi, da se je povečala fleksibilnost zaposlovanja, vendar pa je ta primerjalno še zmeraj nižja kot v državah, ki so naše konkurentke. Glede vsega tega nimam drugačnih stališč kot prej, gre pa za vprašanje, kako probleme, ki jih podobno vidimo, reševati. Če bi se umikali iz konkurenčne tekme in se odločili za manj dela in za zapiranje oči pred konkurenco, bi bilo to v času globalizacije pogubno ravnanje.