Kot je dejal Pahor na današnji novinarski konferenci po seji vlade, bodo državljani na nedeljskem referendumu odločali o tem, "ali želimo bolj profesionalno, bolj avtonomno javno televizijo od te, ki jo premoremo sedaj". Z novim zakonom o RTVS se bo po Pahorjevih besedah omogočilo javni RTVS, da uveljavi visoko stopnjo profesionalizma in neodvisnosti, zlasti do politike.

Vlada je z novim zakonom o RTVS hotela omogočiti avtonomno novinarstvo na RTVS, ki služi javnemu interesu, in da ponudi vse druge različne vsebinske zorne kote javnega servisa, kot RTVS mora biti, je dejal premier.

Ob tem je poudaril, da v dveh letih vodenja vlade niso poskušali zamenjati vodstva RTVS, ki je bilo imenovano še v času prejšnje vlade. Prav tako poudarja, da v tem času ni nikoli hotel vplivati na poročanje v informativnih programih na katerem koli komercialnem ali javnem mediju.

Ministrica za kulturo Majda Širca pa poudarja, da je bil novi zakon pisan v duhu zagotavljanja avtonomije in depolitizacije RTVS.

Prav tako so po njenih besedah v predreferendumski razpravi uspeli ovreči stališča pobudnikov referenduma do zakona. Prav ta stališča so se po njenih besedah "izkazala za zelo tanka in zagotovo v neskladju s tendenco zakona".

Prav tako jo veseli, da so podporo zakonu dobili s strani medijske in pravne stroke, s strani novinarskega sindikata, društva novinarjev ter aktiva novinarjev na RTVS oz. tistih, ki so zagovarjali, da je treba t. i. Grimsov zakon spremeniti.

Zato ocenjuje odločitev vlade, da si je treba vzeti dosti časa za pripravo zakona, ki bi ga bilo treba v prihodnosti zopet spreminjati, kot pravilno.

Predsedniki koalicijskih strank podarili depolitizacijo zakona o RTVS

V tem mandatu nikoli ni bilo pobude, da bi zamenjali kakšnega urednika ali pritiskali na novinarja, da priredi prispevek željam vlade, niti ni bilo pritiska na vodstvo RTVS, je na javni tribuni ob koncu kampanje za zakon dejal premier Borut Pahor. S koalicijskimi partnerji poudarja depolitizacijo, ki jo po njihovem prinaša zakon.

"Zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je dober, boljši od starega. Prinaša več avtonomije in tudi več odgovornosti," je na javni tribuni ob koncu referendumske kampanje v Ljubljani dejal Pahor.

Zakon po njegovih besedah predstavlja visoke ovire politikom in tudi kapitalu, ki bi poskušali vplivati na tiste, ki so poklicani, da ustvarjajo program. "Pred seboj imamo priložnost, da sprejmemo zakon, ki bo omogočal še boljši program RTVS," je še poudaril Pahor in državljane ponovno pozval, da se v nedeljo udeležijo referenduma in izrečejo za zakon.

Po besedah predsednice LDS Katarine Kresal je edina skupna točka starega in novega zakona o RTVS referendum. Nov zakon je po njenem mnenju napisala stroka, medtem ko je starega en "iznajdljiv poslanec", poleg tega pa nov zakon o RTVS za razliko od starega zapira vrata politiki. Pri tem Kresalova navaja, da v svetu RTVS ni več političnih strank, kar "je jasen znak, da politika ne bo več pacala po RTVS".

Prvak Zares Gregor Golobič ocenjuje, da je zakon o RTVS najbolj v interesu zaposlenih v zavodu in tistih, ki si želijo postati novinarji. Z novim zakonom bo po njegovih besedah v "hiši" drugačno vzdušje, "novinarji si bodo upali in smeli vzeto besedo, ki jim je je bila doslej pogosto odvzeta". Zakon o RTVS pa po Golobičevih besedah omogoča tudi razvoj televizije v kontekstu novih tehnologij.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec zakon o RTVS podpira, ker ga po njegovih besedah podpira stroka. Poleg tega zakon pomeni depolitizacijo RTVS, ocenjuje Erjavec. Volivce je pozval k podpori zakonu na referendumu. Ob optimizmu za zmago na nedeljskemu referendumu pa koalicijskim partnerjem zagotavlja, da tretjega referenduma, misleč na pokojninsko reformo, vlada ne bo dobila.

Zakon o RTVS je ob predsednikih koalicijskih partnerjev na javni tribuni, ki so jo sicer začeli s "stand up" komedijo, podprl tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Zakon podpira, ker ga po njegovih besedah podpira stroka, ob čemer je župan podprl tudi vladno koalicijo. "Včasih se mi zdi, da sem jaz večji podpornik te vlade kot vlada sama sebi", je dejal.

SDS: Rtv-naročnina se bo z novim zakonom lahko vsak mesec zviševala

V SDS zavračajo današnje navedbe premiera Boruta Pahorja in ministrice za kulturo Majde Širca, da bo novi zakon o RTVS zagotovil avtonomijo in depolitizacijo zavoda. Če bo zakon na referendumu potrjen, pa bo rtv-prispevek po njihovem mnenju lahko vsak mesec višji.

Navedbe ministrice o zagotavljanju avtonomije in depolitizacije Radiotelevizije Slovenija (RTVS) so po mnenju SDS "milo rečeno zavajanje javnosti", saj so prepričani, da ima vlada željo po privatizaciji javnega zavoda RTVS.

Današnje navedbe premiera Pahorja, da spada novi zakon RTVS med pomembne vladne reforme, pa so po oceni največje opozicijske stranke "naravnost smešne", saj Pahorjeva vlada ni izvedla še niti ene ključne reforme, ki bi ljudem dala nova delovna mesta in omogočila pošten zaslužek, so zapisali.

Zakon pa bo v primeru potrditve na referendumu po njihovem prepričanju imel za posledico, da bomo davkoplačevalci za naročnino plačevali vsak mesec več denarja, saj bo po novem zakonu naročnina vezana na rast življenjskih stroškov in se bo lahko mesečno spreminjala.

V SDS znova poudarjajo, da profesionalnosti in avtonomnosti novinarstva ne določa zakon, temveč ljudje, ki novinarski program ustvarjajo.

Koalicijski poslanci pozivajo k podpori novega zakona o RTVS na referendumu

V poslanskih skupinah koalicijskih strank menijo, da je referendumska kampanja pokazala upravičenost pričakovanj, da bo RTVS z novim zakonom postal fleksibilnejši in konkurenčnejši, prav tako pa povečal možnosti za ustvarjalno in neodvisno delo. Zato volivke in volivce vabijo k udeležbi na referendumu in podpori novemu zakonu.

Kot navajajo Majda Potrata (SD), Franco Juri (Zares), Vasja Klavora (DeSUS) in Ljubo Germič (LDS), poslanca Aleksander Zorn (SDS) in Miran Györek (SDS) na današnji novinarski konferenci navkljub drugačnim napovedim nista navedla nobenih novih dejstev, ki jih med referendumsko kampanjo o novem zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) ne bi slišali že poprej.

"Argumenti, s katerimi so nasprotniki uveljavitve zakona nastopali v referendumski kampanji, so bili v mesečni javni razpravi nedvoumno ovrženi s strani večine domačih in tujih pravnih in medijskih strokovnjakov," so zapisali omenjeni koalicijski poslanci v sporočilu za javnost.

Ocene Zorna, da je mnenje Sveta Evrope porazno, predstavljanje mnenj drugih pa selektivno, omenjeni koalicijski poslanci razumejo kot veliko zadrego. Dosedanja razprava je namreč enoglasno zavrnila tudi umetno ustvarjene strahove pred privatizacijo in novo pravno obliko, ki bo omogočila le večjo odgovornost organov upravljanja in učinkovitejše zadovoljevanje interesov gledalcev in poslušalcev, so še zapisali.

Glede zahteve po zagotavljanju programskih vsebin za pripadnike drugih narodnih skupnosti, ne le iz republik nekdanje Jugoslavije, pa je treba znova poudariti, da je povezana s statusom državljana Slovenije, ki je plačnik rtv prispevka, so navedli v sporočilu za javnost.

V mnenju Sveta Evrope o zakonu o RTVS razvidna skrb o političnem vplivanju

Postopek potrditve članov programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) v državnem zboru, kot to predvideva novi zakon, lahko programskemu svetu zagotovi dodatno zakonitost, po drugi strani pa prinaša tudi tveganje političnega vplivanja, meni nizozemski medijski strokovnjak Nico van Eijk, ki je v imenu Sveta Evrope pripravil mnenje o zakonu.

Za mnenje o zakonu, o katerem se bo to nedeljo tudi odločalo na referendumu, je zaprosil državnozborski odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino. Nico van Eijk, profesor za medije in telekomunikacijsko pravo z Inštituta za informacijsko zakonodajo v Amsterdamu, je prevod zakona v angleščino tudi pregledal in zapisal krajše mnenje. Kot je poudaril v zapisu, ne gre za celotno analizo zakona, temveč je izpostavil le glavne točke, katerim bi morali nameniti dodatno pozornost. Mnenje je tudi verificiral generalni direktorat Sveta Evrope.

Van Eijk ugotavlja, da je vodstvena struktura na RTVS precej razširjena in zapletena, kar bi lahko vodilo do nepotrebne birokracije in predolgih postopkov. Znotraj vodstvene strukture pa strokovnjak izpostavlja bistveno vlogo programskega sveta, vendar ga skrbi, da bi imenovanje članov v ta organ lahko bilo odvisno "od odločitev, ki jih sprejmejo v političnih organizacijah".

Ob tem izpostavlja nejasnost zakona, kdo lahko sestavlja organ znotraj državnega zbora, ki naj bi vodil postopek imenovanja članov programskega sveta oz. izbiranje kandidatov. Po njegovem tolmačenju so lahko v tej skupini tudi poslanci ali drugi politični funkcionarji, čeprav se mu zdi bolj primerno, da bi kandidate za člane programskega sveta izbirale "bolj neodvisne osebnosti".

Podobno kot za programski svet van Eijk sklepa tudi za nadzorni svet. Tudi nadzorni svet naj bi imel "politični značaj", saj večino članov imenujeta državni zbor in vlada. Tudi financiranje javnega zavoda van Eijk vidi kot možno sredstvo za politični pritisk. Hkrati nizozemski strokovnjak novemu zakonu očita pomanjkanje ukrepov, v primeru, da si programski in nadzorni svet ter uprava ne bi bili enotni pri kakšni odločitvi.

V zaključku mnenja pa van Eijk še zapiše, da se 17. člen zakona lahko interpretira tako, da omogoča RTVS tudi komercialno oddajanje. Opozoril je, da to ni običajna praksa in se vprašal, ali to v resnici služi interesom javnega servisa. Ob tem so se oglasili tudi v Združenju novinarjev in publicistov, kjer so opozorili, da je opredelitev Sveta Evrope "v resnici za zakon uničujoča in za RTVS ter njeno javnost zaskrbljujoča".

To je zanje še eno potrdilo, da nov zakon prinaša komercializacijo RTVS, kar da predstavlja tudi razgradnjo dela javnega poslanstva RTVS. Hkrati naj bi ta domnevna komercializacija predstavljala "poligon za vpad strankarskega finančnega zasebništva".

SLS: Novi zakon o RTVS je slab

Novi zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je po mnenju podpredsednice SLS Olge Franca in poslanca SLS Franca Pukšiča slab, ker ne zagotavlja avtonomije in depolitizacije nacionalne RTV hiše. Franca in Pukšič zakonu očitata tudi številne nedorečenosti. Po njunih besedah ostaja nedorečena tudi nova organizacijska oblika RTVS.

Franca in Pukšič sta danes na novinarski konferenci dejala, da je novi zakon o RTVS odprl vrsto vprašanj, na katera pa predlagatelji zakona niso odgovorili. Po besedah Olge Franca tako še vedno ni jasno, kaj pravzaprav prinaša nova organizacijska oblika RTVS. Pukšič je izrazil prepričanje, da predlagana organizacijska oblika odpira vrata privatizaciji RTVS.

Naslednja velika nedorečenost novega zakona o RTVS je, tako Franca, prenos premoženja v upravljanju RTVS z države na RTVS. Ob tem je podpredsednica SLS spomnila, da je stranka takoj na začetku referendumske kampanje pozvala ministrico za kulturo Majdo Širca, naj zagotovi objavo seznama vsega nepremičnega premoženja v lasti oziroma v upravljanju RTVS.

Po besedah Olge Franca se ministrici ni zdelo vredno odgovoriti neposredno SLS, pač pa je ministrstvo objavilo seznam le na svoji spletni strani. "Ta seznam je absurd, saj je brez osnovnih podatkov," je bila kritična Franca. Dodala je, da je tako "malomaren" seznam najverjetneje posledica tega, da celovitega seznama sploh ni.

Po besedah Pukšiča še vedno tudi ni odgovora, kakšne mehanizme zagotavlja novi zakon, da ne bo višina RTV prispevka vrtoglavo naraščala. Kot je dejal, bi bilo treba volivce pred nedeljskim referendumom opozoriti, da se jim v primeru potrditve zakona obeta takojšen dvig RTV prispevka.

Zorn in Györek opozarjata na politizacijo in gospodarski prevzem RTVS z novim zakonom

Novi zakon o RTVS ni vsebinsko nepolitičen, hkrati s političnim prevzemom pa gre tudi za gospodarski prevzem, je na novinarski konferenci poudaril poslanec SDS Aleksander Zorn. Po mnenju poslanca SNS Mirana Györeka ni jasno razmerje med dejavnostmi javnega zavoda in vsebinami tržnega značaja, je pa jasno, da se bo javni del zaradi tržnega krčil.

Da gre pri zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) za koalicijsko zavezo, po Zornovih besedah dokazuje današnja javna tribuna "najbolj eminentnih političnih oseb koalicije in mesta Ljubljane", ki bodo volivce pozvale, naj na referendumu zakon podprejo. "Še nikoli v zgodovini države se ni zbral takšen političen zbor, da bi podprl nekaj tako nepolitičnega. Gre za dokaz eminentne politične polastitve največjega javnega zavoda in največje kulturne institucije," je dejal.

Ob tem opozarja tudi na preveč gospodarskih dejavnosti, opredeljenih v zakonu. To, da lahko vlada dovoli odprodajo katerega od elementov RTVS, ga, kot je dejal, spominja na Kad in Sod. Kot poudarja, želijo preprečiti razprodajo in gospodarsko polastitev RTVS.

Zorn je omenil tudi predvideno prilagajanje naročnine inflaciji in življenjskim stroškom. Ta "hibridna družba" bo, kot pravi, povečala naročnino, če ji bo zmanjkalo denarja. To, da bi v primeru dobička del naročnine vrnili, je po njegovem mnenju pravljica. Zorn je opozoril še na zavajanje pri predstavljanju mnenj iz tujine o novem zakonu.

Da gre za depolitizacijo javnega zavoda, je po mnenju Györeka laž, kar se tudi vidi iz sestave vodstvenih struktur in njihovih pristojnosti. Kompleksna organizacija vodenja in upravljanja pa bo nujno povzročila ne samo politizacijo, ampak tudi motnje v delovanju RTVS, saj se nekatere pristojnosti organov prekrivajo, je prepričan poslanec SNS.

Če bo zakon na referendumu v nedeljo potrjen, bodo verjetno kakšne zadeve, predvsem v zvezi z naročnino, dali v dodatno presojo, je še dejal Zorn, ki pa o namerah podrobneje ni želel govoriti. Po njegovem mnenju bodo lahko težave tudi pri registraciji tega zakona, ki predvideva "hibridno družbo".