Zamisel, da bi Prešernov rojstni dan počastili z dnevom odprtih vrat, se je ministrstvu za kulturo porodila leta 2000, ob 200-letnici pesnikovega rojstva. V nekaj letih se je preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen enodnevni kulturni dogodek v Sloveniji.
Kot je za STA ocenila ministrica, se je 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, kot Ta veseli dan kulture oziroma kot dan odprtih vrat kulturnih institucij dobro prijel. To dokazuje večina kulturnih institucij, ki se na ta dan odloča za številne prireditve. Institucije me ponujajo zgolj brezplačnega vstopa, temveč tudi dodatne obogatitve kulturnih programov.
Ministrica opaža, da med ljudmi vlada prepričanje, da je kultura nek dodatek, ki ni dovolj dostopen oziroma je samozadosten. Prav z odpiranjem vrat kulturnih institucij pa se po njenem mnenju "zgodi prepih", ki omogoča dodatno ponudbo, ki sili organizatorje, producente in javne institucije v večjo dinamiko. Ta dan vzbuja občutek, da so ljudje del kulture, da ji pripadajo, kar je še zlasti pomembno za mlade.
Prav v kriznem času se je, kot je dejala Širca, kultura razbohotila, kar opaža v vse večjem srečevanju z iniciativami, ki ponujajo nove načine vstopanja kulture v vsakodnevno življenje.
