Kot je uvodoma povedala ministrica za kulturo Majda Širca, s to dopolnitvijo dajejo veljavo arhitekturi in težo prostoru, ki ga arhitektura v veliki meri definira, nadgrajuje in oblikuje. To je, kot je poudarila, prva tovrstna dopolnitev nacionalnega programa za kulturo, ki pa je predlagana z razlogom. Do sedaj v nacionalnem programu za kulturo arhitekture in arhitekturne krajine namreč sploh ni, kar je po njenih besedah velika pomanjkljivost, saj ima prostor, v katerem živimo in ustvarjamo, za narodno in kulturno identiteto Slovenije izjemen pomen.
Arhitektura, krajinska arhitektura in prostorska ureditev bodo s tem, ko vstopajo v polje kulture, dobili družbeno priznanje, je poudarila Širca. Dodala je, da je ministrstvo letos uvodni korak k drugačnemu dojemanju arhitekture in načrtovanja naredilo s tem, da je arhitekturni muzej v Ljubljani dvignilo na nacionalno raven.
Stališče poslanske skupine SLS je predstavil Jakob Presečnik. Kot je dejal, se v stranki zavedajo pomena, ki ga ima kultura za ohranitev slovenskega naroda in so prepričani, da mora biti ohranjanje kulture in kulturne dediščine ena izmed prednostnih nalog države, zato predlog za spremembo resolucije ocenjujejo kot pozitiven.
S predlagano novelo resolucije o nacionalnem programu za kulturo se po besedah Vasje Klavora (DeSUS) dopolnjuje vloga arhitekture in se ji posveča večja skrb, ki pa se v samem delovanju ministrstva za kulturo že udejanja, zato poslanska skupina DeSUS predlagano dopolnitev podpira.
Miran Györek (SNS) je v svojem nagovoru opozoril na v preteklosti marsikje po Sloveniji neprimeren odnos odnos do zaščite arhitekturne dediščine. Kot je dejal, je skrb za ohranjanje arhitekturne dediščina naša dolžnost in mora biti tudi zakonsko vključena v politiko trajnostnega razvoja.
Po besedah Mirana Jeriča (LDS) je skrb za kulturo oblikovanja in vzdrževanja naselij, krajine in arhitekture ključnega pomena za zdrav razvoj družbe. Kot je dejal, bodo v podprli predlog resolucije, ki je "usmerjena v krepitev dvigovanja avtentične kakovosti arhitekture in prostorih ureditev, ter v sodobno in skladno nadgrajevanje identitete prostora v Sloveniji".
Predstavnik poslanske skupine narodnih skupnosti Laszlo Göncz je v svojem nagovoru opozoril na vlogo Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter izrazil pričakovanje, da bo z dvigom muzeja na nacionalni nivo prišlo predvsem do večje strokovnosti na tem področju.
Samo Bevk (SD) je opozoril, da se z dopolnitvijo resolucije s področjem arhitekture hkrati izraža podporo vsem institucijam in posameznikom, ki ustvarjajo na področjih arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma.
Predlog resolucije bo po besedah Aleksandra Zorna podprla tudi SDS, čeprav imajo nekaj pomislekov, med njimi glede dopolnjevanja strateškega dokumenta, kot je nacionalni program za kulturo, ki s spreminjanjem izgublja to svojo vlogo strateškega dokumenta.
V poslanski skupini Zares po besedah Vita Rožeja pozdravljajo spremembe, ki jih prinaša predlog resolucije, saj so prepričani, da s tem pridobiva ne le arhitektura, ampak celotna kultura.
