Kot je uvodoma pojasnil tajnik DVK Marko Golobič, je navodilo za delo volilnih odborov praktično identično navodilu, ki so ga izdali ob referendumu o potrditvi arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško. Razpravo članov komisije je sicer sprožilo vprašanje glasovanja invalidov z glasovalno napravo. Kot je pojasnil predsednik DVK Anton Gašper Frantar, v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča tokrat prvič ne bo ločenih posebnih volišč za invalidne osebe, ampak bodo na skupno 55 voliščih po državi na voljo posebne naprave, ki bodo omogočale glasovanje invalidov.

Pred člani DVK pa je bila dilema, ali se morajo tudi invalidi, čigar "domače" volišče premore takšno glasovalno napravo, najmanj tri dni pred dnem glasovanje posebej prijaviti za prilagojeno glasovanje. Po Frantarjevem mnenju bi to pomenilo, da se te invalide po nepotrebnem dejansko diskriminira. Nekateri, med njimi tajnik DVK Golobič, pa so opozorili na tehnične probleme, prav tako so bili pomisleki glede morebitnega nedelovanja posebnih glasovalnih naprav.

Člani Državne volilne komisije so nazadnje odločili, da posebne prijave od invalidov, ki bodo glasovali na sicer domačem volišču, ne bodo zahtevali.

Po mnenju SDM in MSi novi zakon o RTVS omogoča politične pritiske in vplive

Na skupno izjavo podmladkov koalicijskih strank, ki so podprli zakon o RTV Slovenija, sta se ločeno odzvala podmladka SDS in NSi, Slovenska demokratska mladina (SDM) in Mlada Slovenija (MSi). SDM opozarja, da bi zakon javno RTV "prepojil s politikantskimi igrami in vplivi". Da zakon že v sami osnovi omogoča politizacijo RTVS, soglaša tudi MSi.

V SDM se odzivajo na navedbe koalicijskih podmladkov, da je nasprotovanje SDS zakonu o RTV nemoralno. "Kot predstavnica pomembnega dela slovenskega volilnega telesa in po mnenju javnosti trenutno najmočnejša stranka, ima SDS tako pravico kot dolžnost, da izrazi svoje nasprotovanje slabim rešitvam," poudarjajo v strankinem podmladku.

Dodajajo, da je javno izražanje nasprotovanja veliko bolj korektno "kot zakulisno izsiljevanje in politično kadriranje pod pretvezo civilne družbe".

Edino, kar je na RTV nekaj let stagniralo, je bila po njihovem naročnina, ki se je glede na inflacijo objektivno zniževala skozi vsa leta visoke gospodarske rasti. V času krize pa je "Pahorjeva vlada v svojem slogu zvišala stroške za slovenska gospodinjstva in podražila RTV naročnino".

V SDM tudi poudarjajo, da se avtonomija, kvaliteta in vsebina ne krepita s spremembo zakonodaje, temveč z odgovornimi lastniki, nevmešavanjem v novinarsko delo ter s spodbujanjem raziskovalnega novinarstva.

Po prepričanju MSi je novi zakon izključujoč in nedemokratičen, saj izključuje civilno družbo in zaposlene na RTV.

"Zakon že v sami osnovi omogoča politizacijo RTVS ter ogroža svobodo in neodvisnost novinarskega poročanja. Cilj zakona je politična podreditev RTVS s strani vladajoče koalicije in določenih gospodarskih ter odvetniških lobijev," so zapisali v MSi.

Menijo tudi, da je zakon pripravljen na "strogi ideološki ravni" in da se čuti "jugonostalgijo slovenske levice". Dokaz za to vidijo v tem, da se bodo predvajale vsebine in programi, namenjeni predstavljanju družbenega položaja ter kulturnih in drugih dosežkov pripadnikov narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije, kar je po njihovem sporno.

Kot so še zapisali v MSi, narodi nekdanje Jugoslavije niso narodna manjšina, zato ni potrebno, da se takšna obveza vključi v zakon o RTVS.