Glede očitka o privatizaciji Širca odgovarja, da zakon še bolj zapira možnost privatiziranja RTVS, kot pa je to urejeno danes. Poudarila je, da bo Republika Slovenija še naprej lastnica medija. Zakon le dopušča razpolaganje medija z lastnim premoženjem, kar omogoča določen tehnični razvoj, je pojasnila.

Za komercializacijo ministrica pravi, da ima zelo zmanipuliran status. Ob tem pojasnjuje, da so zabavne vsebine del javne službe, potrebno jih je le pravilno, kakovostno in smotrno umestiti. Na očitek o tajkunizaciji pa Širca odgovarja: "Tu Janša ne bo pod mizo prodajal dela RTVS."

Če bo RTVS uvajala pomembne nove storitve, kakor je bilo to predvideno v programskem načrtu zavoda, tega ne more storiti brez novega zakona, je prepričana ministrica. Kot poudarja, novi zakon omogoča razvoj novih tematskih vsebin.

Tudi generalni direktor RTVS Marko Filli ocenjuje, da novi zakon omogoča razvoj medija, saj dopušča, da bodo ustvarjali dodatne pomembne storitve.Tudi on meni, da zakon dopušča razpolaganje medija z lastnim premoženjem, kar omogoča določen tehnični razvoj.

Po drugi strani pa novi zakon ne omogoča, da se nekatere storitve ukinejo, pri čemer Filli izpostavlja problematiko financiranja. Kot je dejal, se veliko razprave glede RTVS posveča formi, premalo pa vsebini. Ko se pogovarjamo o obsegu financiranja javne dejavnosti, se moramo tudi o pogovoriti tudi o obsegu, ki ga mora RTVS kot javni servis izvajati, poudarja.

Prednost zakona Filli vidi tudi v izstopu zaposlenih na RTVS iz sistema javnih uslužbencev, s čimer bodo lahko po njegovem mnenju bolje urejali razmere.

Glede depolitizacije Filli meni, da ta ni odvisna od zakona, ampak od moralne drže in etike. In politizacija se dogaja prav sedaj, ko "gre praktično tehnični zakon" na referendumski preizkus, poudarja.

Tveganja se po njegovem mnenju pojavljajo glede nove organizacijske oblike, ki zaradi pogostega nerazumevanja "vnaša nekoliko nemira". Premočno je po njegovem mnenju zastavljena odgovornost uprave, ki bodo premoženjsko odgovarjali za morebitne hujše napake pri delovanju. "Izjemno velika odgovornost, plačilo pa družbeno", pravi Filli.

Odvetnik družbe Pro Plus (ta ustvarja POP TV, Kanala A in POP BRIO) Cene Grčar pravi, da v družbi niso proti vsebinam, ki bi se pojavljale na specializiranih kanalih RTVS. Meni le, da morajo biti te vsebine jasno definirane.

Sicer pa ima RTVS že sedaj tri televizijske kanale, za katere ima Grčar občutek, da že zdaj ne vedo, kako bi jih programsko zapolnili. Zato se sprašuje, kako bo RTVS zapolnila program ob še dodatnih kanalih.

Generalni direktor RTVS se strinja, da je pred ustanavljanjem novih programov treba jasno definirati že obstoječe. Po njegovem mnenju je treba jasno profilirati programsko zasnovo vsakega od programov, ne pa da drugi program služi kot odlagališče za nekatere vsebine, ki se ne uvrstijo na prvega.

Filli v tem trenutku v Sloveniji ne vidi konkurence RTVS, saj na komercialnih televizijah ni nobenih družbeno koristnih oddaj. Vendar pa se morajo na koncu gledalci odločati, ali bodo gledali izključno filmsko produkcijo in razvedrilni program z nadaljevankami, pojasnjuje. Lahko sicer RTVS ponudi dober program, ne more pa vplivati na to, kaj bodo ljudje gledali, je še dejal.