V svojem nagovoru se je ministrica Širca dotaknila problematike horizontalnega usklajevanja med ustreznimi institucijami na ravni Evropske unije in na nacionalni ravni. Kot je dejala, Slovenija za dobro horizontalno sodelovanje na ravni EU podpira vse tri ukrepe, ki jih namerava komisija uporabiti pri usklajevanju in spremljanju digitalne agende.

V Sloveniji se po njenih besedah na področjih informacijske družbe horizontalno usklajujemo že danes in dober primer tega je sodelovanje vseh ministrstev pri nastajanju novega nacionalnega programa za informacijsko družbo (2011-2015), katerega pripravo vodi ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Kultura je po ministričinih besedah z informacijsko družbo povezana tudi prek programsko naravnanega proračuna, kar, kot je dejala, pomeni, da je ministrstvo za kulturo cilje in ukrepe za obdobje naslednjih treh let na področjih digitalizacije, digitalnega arhiviranja in spletne dostopnosti kulturnih vsebin premislilo in uskladilo skupaj s kolegi na področjih visokega šolstva, znanosti, tehnologije in informacijske družbe.

Med konkretnimi finančnimi spodbudami pa je, kot je dejala Širca, tudi digitalizacija kinematografov, ki prikazujejo kvaliteten program evropskega, umetniškega in neodvisnega filma. Ker je javna pomoč digitalizaciji kinematografov nujna, stroški za te kinematografe pa previsoki, je ministrica podala predlog, da bi nujnost digitalizacije kinematografov prepoznali tudi v okviru prihodnjih programov komisije.

Pomembnost medijske pismenosti

Kulturne in avdiovizualne razsežnosti Evropske digitalne agende med drugim zadevajo digitalno produkcijo in digitalizacijo kulturnih in avdiovizualnih vsebin, seznanjanje raziskovalcev in javnosti s temi vsebinami in razvoj visoko hitrostnih omrežij. Pomembno vlogo ima tudi medijska pismenost, je zapisano v sporočilu za javnost ministrstva za kulturo.

V zvezi s tem je komisija v svoji zeleni knjigi Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij opozorila, da imajo evropske kulturne in ustvarjalne industrije na voljo velik potencial, da prispevajo k strategiji Evropa 2020 in nekaterim njenim glavnim pobudam, kot je evropska digitalna agenda.

Evropska komisija je strategijo Evropa 2020 za izhod iz krize in pripravo gospodarstva Evropske unije na izzive prihajajočega desetletja začela izvajati marca letos. V skladu s sporočilom, ki ga je komisija sprejela maja 2009, je vsesplošni cilj evropske digitalne agende zagotoviti vzdržne ekonomske in družbene ugodnosti iz naslova enotnega digitalnega trga na podlagi izjemno hitrih internetnih in povezljivih aplikacij. Hitrejši razvoj in učinkovitejša uporaba digitalnih tehnologij naj bi Evropi omogočila, da se spoprime s temeljnimi izzivi in Evropejcem izboljša kakovost življenja, tudi kar se tiče lažjega dostopa do javnih storitev in kulturnih vsebin.