Včeraj so poslanci koalicije v parlamentarno proceduro vložili predlog deklaracije o politiki Republike Slovenije do novih narodnih skupnosti. Dokument, ki je nastajal več mesecev, izhaja iz "osamosvojitvenih dokumentov RS, posebej izjave o dobrih namenih iz leta 1990, s katero RS zagotavlja vsem pripadnikom drugih narodov in narodnosti pravico do vsestranskega kulturnega in jezikovnega razvoja", ter iz Temeljne ustavne listine.
Kritika iz tujine
V predlogu je še zapisano, da slovenska ustava zagotavlja vsem državljanom enake pravice ne glede na narodnost ter da sicer zgledna in v svetu priznana politika Republike Slovenije do avtohtonih narodnih manjšin zaradi odsotnosti organiziranega napredka pri določanju strategije za urejanje kolektivnih pravic narodnih skupnosti, ki jih ne štejemo kot avtohtone in katerih pravice niso posebej navedene v ustavi, ne uživa več celovitega odobravanja in razumevanja v strokovnih raziskavah in mednarodnih institucijah. V Dnevniku smo že ob napovedi referenduma o zakonu o RTVS, ki so ga predlagatelji zahtevali tudi zaradi predvidene zakonske zaščite ABČHMS v programih RTV, pisali o opozorilih, ki jih je Svet Evrope objavil zaradi neustreznega urejanja njihovega položaja v javnem življenju. V popisu prebivalstva leta 2002 se je za pripadnike narodov z območja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji opredelilo približno enajst odstotkov ljudi, je še zapisano v deklaraciji.
Če bo sprejeta - predlog je po naših podatkih podpisalo 47 koalicijskih poslancev, opozicija pa je podpis zavrnila - bo državni zbor pristojnim ministrstvom, uradom in drugim organom priporočil, "da se medsebojno redno obveščajo in usklajujejo sodelovanje pri izvajanju politike ustvarjanja pogojev za nadaljnji razvoj navedenih narodnih skupnosti".
Večna tema
Pripadniki narodov nekdanje Jugoslavije so se v Sloveniji, da bi kot kolektiv in ne zgolj kot posamezniki ohranjali in negovali svojo narodno identiteto, že leta 2003 združili v združenje ter kasneje v Zvezo zvez kulturnih društev, ki ji trenutno predseduje Tahir Maliqaj. Na naše vprašanje v zvezi s predlagano deklaracijo se je Zveza zvez sicer odzvala s pojasnilom, da v danih aktualnih okoliščinah ne bodo vnaprej hiteli z izjavami in pojasnjevanji, saj ne želijo izzvati negativnih reakcij. Kot je znano, velik del slovenske konservativne in desničarske politike ter javnosti uveljavljanju pravic ABČHMS nasprotuje, kar je najočitneje kulminiralo v izbrisu pripadnikov ABČHMS iz registra stalnega prebivalstva leta 1992 ter v odločnem nasprotovanju reševanja vprašanja izbrisanih v zadnjih osemnajstih letih.
V stranki SDS so dejali, da so podpis predloga deklaracije zavrnili, ker "v obdobju gospodarske in finančne krize sopodpis tovrstne deklaracije ni prioritetnega pomena" in ker "slovenska ustava zagotavlja vsem državljanom Republike Slovenije enake pravice ne glede na narodnost (…), zato sprejem posebne deklaracije ni potreben". Tudi v SLS so dejali, da so "druge teme, gospodarska kriza in strukturne reforme, pomembnejše", položaj ABČHMS pa je "najprej vprašanje stroke in zatem politike".
"Varuh človekovih pravic že več let na različne načine opozarja, naj se začne razprava o položaju in ukrepih za uresničevanje kolektivnih pravic tistih manjšin, ki jih Ustava RS ne omenja posebej, so pa tako številne, da bi se država do njih morala opredeliti," je včeraj sporočila varuhinja dr. Zdenka Čebašek - Travnik. "Predlagano deklaracijo razumem kot korak v smeri upoštevanja teh opozoril in začetek urejanja pravic teh narodnih manjšin. Ključna je opredelitev politik na področjih ohranjanja kulturne identitete in jezika, prisotnosti v javnih medijih in vzpostavitev institucije, v kateri bodo predstavniki teh manjšin imeli sogovornika na ravni države."
