Stavba Kolizeja je eden najpomembnejših historičnih objektov v Ljubljani. Leta 1993 je bila z odlokom ljubljanske mestne občine o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljubljana Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto razglašena za arhitekturni spomenik.
Kljub temu pa objekt vsa leta propada in lastnik ga, kot je zapisano v pozivu premieru, skuša podreti. Tudi ministrstvo za kulturo po prepričanju članov civilne iniciative ne izpolnjuje svoje naloge varovanja kulturne dediščine, saj odloka o razglasitvi Kolizeja za spomenik državnega pomena iz leta 2005 ni podaljšalo. Vendar pa zakonodaja dopušča razlastitev spomenika v primeru namernega zanemarjanja ali uničevanja.
Premiera zato pozivajo, naj vlada Kolizej najprej razglasi za spomenik državnega pomena in nato lastnika v skladu z zakonom razlasti. "Če že imamo zakonodajo o varstvu kulturne dediščine, ki predvideva razlastitev, je Kolizej eklatanten primer, ko bi jo morali uporabiti," so zapisali člani iniciative, ki so predlog pripravljeni premieru tudi osebno pojasniti. Pomembno je, da vlada "prekine stampedo uničevanja in razvrednotenja kulturne dediščine v Sloveniji".
Pozivu je priložen predlog odloka, ki ga je pripravil profesor pravne fakultete Miro Cerar o razglasitvi palače Kolizej v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena in številko revije ab, št. 179/180, iz novembra 2008: Primer kolizej, ki strokovno predstavlja zgodovino in pomen Kolizeja ter njegovega zavarovanja.
Med prvimi podpisniki poziva sta arhitekta Andrej Hrausky in Miha Dešman, profesorja arhitekture Lučka Ažman in Fedja Košir, kustosinji Narodnega muzeja Darija Mavrič in Blaženka First, umetnostni zgodovinar Matej Klemenčič, mestni svetnik Miha Jazbinšek, okoljevarstvenik Karel Lipič in filozof Leo Šešerko. Iniciativa bo še naprej zbirala podpise vseh, ki želijo zaščititi Kolizej.
