Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize je sestavni del proračunskih dokumentov za leti 2011 in 2012. Njegov namen je stabilizacija javnih financ, zato predvideva začasno omejevanje rasti določenih izdatkov državnega proračuna, proračunov občin ter pokojninske in zdravstvene blagajne, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.

Vlada predlaga, da se s 1. januarjem 2011 zaustavi rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom, pokojnin in drugih nadomestil ter prejemkov in plač v javnem sektorju, je povedala Vraničarjeva. Uskladitev bi se v letu 2012 opravila le v primeru, da bi stopnja inflacije prihodnje leto presegla dva odstotka, je povedala in se strinjala z na seji parlamentarnega odbora za finance sprejeto rešitvijo o rasti omenjenih izdatkov za 25 odstotkov zakonsko določene.

Tudi v poslanski skupini DeSUS so napovedali glasovanje proti predlaganemu proračunu, in sicer zaradi načrtovane upočasnitve rasti pokojnin. "Država je dosegla najnižjo točko v izžemanju dohodkov slovenskih državljank in državljanov," je ugotovil Franc Jurša (DeSUS) ter menil, da bi bilo na voljo dovolj denarja za usklajevanja, če bi le država znala pobrati tisto, kar bi morala, torej prispevke za pokojninsko blagajno. Ob tem je menil, da se prizadevanja njegove stranke za upokojence in socialno šibke zlorablja "za prikrivanje gromozanskih apetitov posameznikov po milijardnih zneskih".

Černač: Vlada stiska pas pri tistih, ki imajo najmanj

"Vlada stiska pas pri tistih, ki imajo najmanj," je predlogu nasprotoval Zvonko Černač (SDS). Po mnenju Radovana Žerjava (SLS) bi ljudje tak predlog razumeli, če bi dobili občutek, da vsi proračunski uporabniki res zategujejo pas, Francu Jurši (DeSUS) pa se zdi ponujeno četrtinsko usklajevanje socialnih transferjev in pokojnin ponižujoče in nesprejemljivo.

Uskladitev pokojnin za eno četrtino zakonsko določene pomeni en dnevni časopis na mesec; upokojenec torej en dan na mesec ne bo bral časopisa. "Če vam je to všeč, potem naj bo ta ena četrtinka," je dejal Jurša in predlagal usklajevanje za polovico zakonsko določenega, kajti v DeSUS se zavedajo, da je država v težkem gospodarskem položaju.

Po besedah Antona Urha (DeSUS) bi za ohranitev zdajšnjega polovičnega usklajevanja pokojnin z rastjo plač potrebovali približno 82 milijonov evrov. Od tega je 50 milijonov evrov dolžna Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zagotoviti Kapitalska družba, potrebnih je torej še 32 milijonov evrov, ki pa jih vlada noče odobriti. Ob tem pa ima denar za grške upokojence in dokapitalizacijo NLB, je opozoril Urh.

Vizjak: Primanjkjaj bo za odstotek višji načrtovanega v izhodni strategiji

Andrej Vizjak (SDS) je proračunu nasprotoval z besedami, da je načrtovani primanjkljaj v obeh prihodnjih letih za celo odstotno točko višji, kot pa predvideva izhodna strategija. Vladi je očital da doslej ni bila sposobna prestrukturirati javnih financ, s čimer naj bi "naredila to državo modernejšo, bolj vitko, bolj učinkovito". V obravnavanih dokumentih se ohranjajo trendi pretiranega primanjkljaja in posledično zadolževanja, je bil kritičen.

Ker vlada ni pripravila učinkovitih ukrepov z naslova oživljanja gospodarstva, po Vizjakovih besedah ni prihodkov, zato se "ta nesrečni primanjkljaj seli iz proračuna v proračun in se povečuje javni dolg", je opozoril Vizjak. Kot je pojasnil, v proračunu ni ukrepov oz. niso učinkoviti za to, da bi od "tega obubožanega gospodarstva" lahko v letu 2011 dosegli za 20 odstotkov višje prilive iz naslova davka od dohodka pravnih oseb, kot je zapisano v obravnavanih dokumentih.

Kontič: Za odpravo nesorazmerij bi potrebovali 800 milijonov evrov

Po drugi strani je Bojan Kontič (SD) opozoril, da sta rast odhodkov v mandatu prejšnje vlade in naraščanje zakonskih obveznosti precej zmanjšala manevrski prostor za delovanje te vlade v času krize. Za odpravo plačnih nesorazmerij bi potrebovali 800 milijonov evrov, a vlada tega denarja nima kje vzeti. Zaradi zaveze o zmanjševanju primanjkljaja z varčevanjem je tako v zakonu o interventnih ukrepih predvidela omejitev rasti pokojnin, socialnih transferjev in plač javnih uslužbencev.

Zavrnitev navedenih ukrepov bi zahtevala znižanje investicijskih vlaganj, kar pa pomeni, da bi država izgubila mehanizem za spodbujanje gospodarske rasti, delovnih mest in posrednih prihodkov za financiranje pokojnin, socialnih transferjev in plač javnih uslužbencev, je opozoril Kontič.

Proračuna za leto 2011 in 2012 sta na prvem mestu varčevalna, je ugotovil Borut Sajovic (LDS). To dokazuje zmanjšanje sredstev za plače in materialnih stroškov pa tudi odhodkov na t.i. nerazvojnih postavkah, medtem ko se sredstva za investicije kljub krizi povečujejo. Ob tem pa je opozoril na strukturo proračuna, ki je po njegovem mnenju preveč rigidna in za krizne razmere preveč nefleksibilna, saj zaradi zakonskih obveznosti ne dopušča dosti manevrskega prostora.

V LDS pozdravljajo večanje sredstev za konkurenčnost

Medtem ko v poslanskem klubu LDS pozdravljajo večanje sredstev za podjetništvo in konkurenčnost, pa so nekoliko manj navdušeni nad dejstvom, da se zmanjšujejo sredstva na postavki za spodbujanje rasti in razvoja podjetij.

Nepovezani poslanec Vili Rezman je po drugi strani menil, da se moramo v prihodnjem obdobju še bolj usmeriti k povečevanju konkurenčnosti in krepitvi gospodarstva. Samo s spreminjanjem davčnega okolja to zagotovo ne bo šlo, je opozoril in menil, da bo treba "kdaj v prihodnosti reči kakšno besedo tudi o nečem, česar se danes pravzaprav ne upamo dotakniti in se imenuje davek na dodano vrednost".

Laszlo Göncz je v imenu narodnih skupnosti napovedal podporo obravnavanemu proračunu. Vlado je pohvalil, da je držala obljubo, da se sredstva za dejavnosti narodni skupnosti ne bodo zmanjšala.