Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v odzivu na propad pogajanj poudaril, da je "izjemno razočaran". Ob tem obžaluje, da se peščica držav ni bila pripravljena pogajati v evropskem duhu, in meni, da bi glede na dosežen napredek dogovor sinoči moral biti sklenjen.

"Tisti, ki mislijo, da so dosegli zmago nad 'Brusljem', so se ustrelili v nogo," je še poudaril Barroso ter vse vpletene pozval, naj ravnajo odgovorno in si prizadevajo za čimprejšnjo rešitev.

Z uveljavitvijo lizbonske pogodbe imata svet, ki združuje države članice, in Evropski parlament enakovredno vlogo pri sprejemanju letnega proračuna unije.

Evropska komisija je konec aprila predlagala dejanska plačila v višini 130,1 milijarde evrov oziroma 1,05 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU, kar je 5,9 odstotka več kot letos.

Evropski parlament je predlagal podobno kot komisija, medtem ko so države članice v prvem branju izglasovale manjši obseg teh sredstev.

Ker so se stališča parlamenta in sveta razhajala, se je v skladu z lizbonsko pogodbo konec oktobra začel 21-dnevni spravni postopek.

Proti 5,9-odstotnemu zvišanju se je več držav, med njimi Slovenija, zavzelo tudi na vrhu unije konec oktobra. Te države so poudarile, da je 2,9-odstotno zvišanje zgornja meja.

Evropski parlament je bil pripravljen sprejeti "skromno zvišanje", če bi v zameno dobil razne politične koncesije, in sicer sodelovanje v razpravi o evropskem davku in na vsaki stopnji priprave naslednjega večletnega proračuna.

Vendar so temu nasprotovale nekatere države članice, po navedbah virov so bile te države Velika Britanija, Švedska in Nizozemska.

"Svet in Evropski parlament nista uspela doseči dogovora o sodelovanju v prihajajočih pogajanjih o naslednjem finančnem okviru," so neuspeh pojasnili v Evropski komisiji.

Ko bo Evropska komisija v skladu z lizbonsko pogodbo pripravila nov predlog, bosta svet in parlament predstavila svoji stališči, čemur bo sledil še en spravni postopek. "Ves proces bo verjetno trajal več mesecev," menijo v komisiji.

Tako bo v skladu z lizbonsko pogodbo od januarja prihodnje leto verjetno veljal sistem "začasne dvanajstine", po katerem bo vsako poglavje proračuna na mesec financirano do ene dvanajstine namenjenih sredstev v letu 2010.

Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je poudaril, da je le peščica držav članic zaprla vrata pred dogovorom, kar po njegovih besedah spodkopava zaupanje državljanov v učinkovito delovanje Evropske unije.

"Na koncu nismo prosili niti evra več od tistega, kar je predlagal svet. Pripravljeni smo bili sprejeti le 2,91-odstotno zvišanje proračuna za leto 2011," je izjavil Buzek.

"Tudi sam sem bil premier. Popolnoma se zavedam, kaj pomeni varčevanje. A proračun EU ni del problema, je del rešitve ... Proračun EU je investicijski motor," je še poudaril predsednik parlamenta.

Države članice so tako po njegovih besedah sprejele zelo ponesrečeno odločitev, saj sedaj ni jasno, kako bo mogoče financirati številne prioritete za leto 2011, med njimi evropsko diplomatsko službo in nova evropska telesa za finančni nadzor.

Buzek sicer še vedno pričakuje, da bo dogovor mogoč do konca leta.