Vrnitev v olimpijsko sezono je bila težja, kot ste pričakovali. Kaj je tisti izziv, zaradi katerega ste podaljšali kariero? Je to lov na zmago v svetovnem pokalu ali lov na kolajno na svetovnem prvenstvu?
To mi res še manjka. (smeh) Olimpijske igre so bile praktično edini izziv, zaradi katerega sem se vrnila. Kot prvo zaradi štafete, s katero smo bile potem osme v Vancouvru. Šele ob koncu sezone pa sem dobila tisti pravi občutek, kot sem ga v teku imela včasih. Predvsem zaradi tega se mi je zdelo smiselno, da nadaljujem še eno sezono. Ključen je bil tudi zgrajeni center na Pokljuki, zaradi česar sem lahko trenirala doma. Če bi hodili na priprave v tujino, bi bilo zaradi družine meni precej težje in verjetno ne bi nadaljevala.
Pred sezono ste optimistični. Na državnem prvenstvu na rolkah ste bili le malce za Tejo Gregorin, ki je zagotovo pravo merilo za biatlonko svetovnega vrha.
To je praktično edina prava primerjava, a se nisem posebej pripravljala. Na snegu nismo imeli internih tekem, treniramo še vedno le po individualnih programih. Počutim se zelo dobro. Sem pa še iz stare šole, ko mi je tek pomemben, v streljanju se že kaj posreči. V sezono grem neobremenjena. Svet se ne bo podrl, kot bi se pred nekaj leti, če ne bo šlo.
Je to prinesla hčerka Maša ali mož Domen?
Oba. Ne predstavljam si, kako bi brez hčere. To je bil pogoj, da nadaljujem in sem lahko ob njej. Vodstvu reprezentance gre vsa zahvala. Le v Skandinavijo ne bo šla z mano na tekme. Domen ime delo s trgovino (Tadeja Brankovič sport, op.p), skupaj smo več ob koncih tednov, a kvalitetno.
Tarče padajo?
Bolj kot lani, ko se je poznala dveletna odsotnost. Nihanja so manjša, nekaj rezerve imam pri času streljanja. Sem pa veliko bolj sproščena, veselim se sezone.
Vaš trener je že dolga leta Tomaš Kos.
To zimo bo že deset let, odkar treniram z njim. Ne morem si predstavljati, da bi bil kdo drug. Mogoče dva dni in nič več. Je demokratičen, razumen, ne pretirava v skrajnosti, zaupam mu, je umirjen. Super sodelujeva. Moje mnenje je, da imaš lahko najboljšega trenerja na svetu, vendar če mu ne zaupaš, to ne velja veliko. Zaupanje je dejavnik, ki prinese uspeh. Sedaj s Kosom že veva, da je zame dobro merilo krivulja dviganja in padanja srčnega utripa ob intervalnih treningih. Če utrip hitro pade, je to dokaz dobre pripravljenosti in tudi sama se dobro počutim, kot sedaj. Tudi v klanec imam občutek, da lahko pospešim, da sem sposobna poskočiti.
Tudi s snegom na Rudnem polju imate veliko sreče.
Res je. Že lani smo bili redki s snegom v srednji Evropi. Na Pokljuki je po tednu dni sedaj pretoplo, zato smo odšli domov. Vrnili se bomo v četrtek, ko naj bi se ohladilo, razgrnili pa naj bi tudi sneg iz zalog, tako da bi lahko vsaj še teden vadili pod Viševnikom, preden odidemo v Skandinavijo. Prehodu z rolk na smuči se hitro prilagodim. Pomembno je, da dela "črpalka".
