Po šestih letih učečega boja samoorganiziranih iniciativ, Eko kroga, krajevnih skupnosti iz Zasavja in angažiranega, multimedijskega ter strokovnega ozaveščanja širše javnosti prebivalke in prebivalci nismo več nevedni, mencavi in jecljavi kot vlada. Zdaj vemo, kdo laže in kdo krade, kdo zavaja in slepomiši, kdo šteje in kdo ne. Širine in globine zaupanja, ki so jo s svojo načelnostjo in dostojanstvom v javnih predavanjih in diskusijah zgradili Zasavci, niti vlada niti Lafarge ne bosta mogla spodkopati.

Minister za okolje in prostor, strokovnjak za gradbene materiale (tudi za cement!) in potresno inženirstvo se skupaj s predsednikom vlade ob sredinih protestih niti potrudil ni, da bi nadoknadil zamujeno ali ovrgel neustrezno terminologijo. Aktivistom iz Zasavja, ki sta jih Žarnić in Pahor neprofesionalno obvestila, kdaj jih sprejmeta na zatožno klop (tako se v demokraciji - kjer velja načelo pravičnosti, dostopa do informacij, participacije vseh in še kaj - ne dela!), nista prikrila, da se z akutno problematiko, s katero se spopadajo vsak dan že desetletje, nista seznanila.

V rokavu sta imela tri strategije. Najprej povišan ton in, kot kaže, izsiljevanje, da bi pridobila avtoriteto in pritisnila tam, kjer najbolj boli (insinuacije o odtegovanju pomoči po poplavah!). Nato aroganca in natolcevanja (češ da je glavni problem Zasavja termoelektrarna Trbovlje in vsi tisti blablaji, ki jih že leta ponavljajo institucije v okrilju MOP, a so nas o njih natančno poučili že aktivisti Eko kroga), nato pa še lažna obljuba, da bo edini kršilec v postopku preučil kršitev! Da bo napako v nekaj dneh ocenjeval in proučeval tisti, ki jo je zakrivil… kot da bi zlodej ugotavljal, ali je zloben. To ni hecanje, to je norčevanje in zaničevanje državljank in državljanov, ki se jim odtegujejo ustavne pravice!

Nevzdržno situacijo Zasavcev naj bi zdaj reševalo ministrstvo, katerega organi so zadevo začinili. Bodo res lahko naredili verodostojno analizo brez neodvisnih strokovnih služb? Še z rednim poročilom o okolju zamujajo že več kot dve leti. Osnutek tega poročila so pred tedni objavili, a ne analizira problematike Zasavja, jo pa navrže. Veliko več energije namenijo promociji vetrnih elektrarn, da bi bili tudi v Sloveniji končno bolj evropski. Tu namesto Zasavcev po prstih udarijo aktiviste, ki branijo Volovjo reber, da bodo spet mimo pravil (civilna družba je že izključena iz obravnav - podobno kot v primeru Zagorja, Ravenske vasi in Uroša Macerla) dosegli uvajanje "novih tehnologij". Le da tu ne bodo sežigali "alternativnih" odpadkov, pač pa mimo Habitatne direktive in Ptičje direktive nekoč zavarovano naravno območje spremenili v jeklene spomenike, da bodo, če bo burja dovolj pihnila, kotalili vedno novo ponavljanje napak. To je sinergija ali učinek domina slovenskega izhoda iz krize.

Pojdimo nazaj na sredo. Kako se je Žarnić pravzaprav sploh znašel v vladni palači, ko pa so Zasavci že poleti zahtevali pogovor izključno s predsednikom vlade in brez vmešavanja motečih elementov - zlasti tistih, ki so krivi za kršitve ali "okoli-žepa-pravne" ukrepe, s katerimi Lafarge pridobiva dovoljenja? Protest Zasavcev ni bil naslovljen na Lafarge, niti na ministra, ki več kot očitno simpatizira s cementarno, pač pa na predsednika vlade, ki je poleti že pogoltnil obljubo, to sredo pa še drugo. Namesto da bi zgrabil štafeto in vlil upanje protestnikom, da se v Sloveniji da premakniti en milimeter k pravičnosti, je pobegnil skozi zasilni izhod predsednika države.

Vsak Zasavec, pa naj bo delavec, upokojenec, mladostnik, zdravnik ali aktivist, bi bolje argumentiral genocid v Zasavju, kot je to uspelo ministru na njegovi tiskovni konferenci - ko je pihnil tisto o prahu. Predsednik krajevne skupnosti Ravenska vas Peter Šikovec je strnil bolečino, ki ne razjeda le Zasavcev, pač pa tudi izbrisane, vse bolj tudi migrantske delavce, prisilno brezposelne, upokojence, mladino: "Vsi genocidi v zgodovini so delovali znotraj zakonodaje. Vsi so imeli žegen trenutne oblasti. Ampak čez leta so bili vsi ti genocidi tudi obsojeni. Pa ne bomo dovolili, da bi bil ta genocid obsojen čet 20 let. Prekiniti ga moramo zdaj, tukaj!"

"Mera je polna. Dost' nam je nevtralno pravne države, demokracije od zgoraj navzdol, podcenjevanja Zasavcev, hlapčevanja, ignorance, sprevrženih konceptov socialne demokracije, bolnih izjav, kot je recimo, da Lafarge proizvaja in da je od njega odvisna usoda Trbovelj!" (predstavnica civilne iniciative iz Trbovelj, Nasta Doberle, na sobotnem koncertu v Zagorju) Pa si direktor Lafargea ni mogel kaj, da v sredo ne bi potožil, kako je cementarna v izgubi, a da bodo vseh 150 delavcev ohranili v podjetju. Da jih je v času razcveta podjetja izgubil kar petdeset in še nekaj, je kakopak pozabil omeniti.

Kako naprej? Vlada predlaga igrico pokaži, kaj znaš. A ta je lahko nevarna, saj razkriva, kdo laže. Aktivist Eko kroga, Boštjan Pihler, je že na sobotnem koncertu za demonstracije Zasavja načel osvobajajočo igro, ki ji gibanja v Latinski Ameriki pravijo "escrache". Navodila igre so preprosta: izpostaviti imena, fotografije, podobe nekaznovanih ljudi, ki služijo genocidu v Zasavju. Polepite jih na sramotilne stebre, dajte jih v medije, pokažite njihov "čisti" obraz, secirajte njihova zavajajoča besedila, laži, kršitve, da boste vedeli njihova imena, videli obraze, ki poleg Pahorja, Žarnića, Viranta (Lafarge), Žlebirja (ARSO), pa Tanja Bolte (urednice pravkar izdane publikacije Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2009)… v ozadju in nekaznovani zadržujejo pot pravici! Gibanja v Latinski Ameriki tem ljudem ne naklanjajo spoštovanja, pač pa jih ožigosajo, da pogosto osramočeni zapuščajo okolje, ki so ga oskrunili. Potem iščejo azil pred roko pravice in javnostjo, ki jih je obsodila in izločila.

Medtem ko "vsi skupaj čakamo na rock'n'roll", kot je več tednov zapored vse do srede poudarjal predsednik Eko kroga Uroš Macerl, in dodajal "predvsem pa čistga lufta pa normalnga živleja", je vlado pokril cementni "prah", ki pa je ne bo obvaroval pred sunkovitimi pretresi. Gradbinci že imajo "posle stoletja" v azilu Libije in z vladno pomočjo, pri nas je čas za okoljevarstvenike!