Pop TV in Kanal A bosta s tem imela boljšo pokritost kot prej, to pa izgleda približno tako, piše Delo, kot če bi Telekom prostovoljno odprl optično omrežje za T-2. Multipleks je RTVS pripadel po zakonu o digitalni radiodifuziji, dobila pa ga je brez razpisa.
V zakonu sicer piše, da lahko RTVS z multipleksom prosto razpolaga, pisci zakona na nekdanjem direktoratu za elektronske komunikacije, pa po informacijah Dela niso imeli v mislih, da bi nacionalka proste zmogljivosti prodajala na trgu, temveč, da bi bil komercialnim programom namenjen drugi multipleks. Ker ga pred dvema letoma še ni bilo, je agencija na prvem multipleksu uvedla obvezno delitev, s čimer so lahko na njem gostovali komercialni programi. To je zdaj odpravila. Taki delitvi se je nacionalka takrat upirala, zdaj, ko bi lahko multipleks spet v celoti uporabljala za svoje namene, pa ga raje prodaja.
Po mnenju poznavalcev je logično, da je Pro Plus med RTVS in Norkringom, ki upravlja druge multiplekse, izbral nacionalko, ugotavljajo v Delu. Ta mu lahko ponudi večjo pokrivanje in hkrati domnevno nižjo ceno. Po dostopnih informacijah je razlika okoli 50.000 evrov na program na leto.
Strokovnjak za medije Marko Milosavljevič je za Delo pojasnil, da gre za paradoks, od katerega ima največ koristi komercialna televizija, gledalec pa lahko dobi občutek, da javna RTV ne ve povsem, kaj s svojimi potenciali počne.
