Politične elite državo razumejo kot svoj plen
Zlasti Repe je med nastopajočimi izstopal po kritičnosti, ko je ocenil, da je slovenska država velik dosežek, toda ob tem smo še zelo daleč od kritičnega premisleka, kako na novo osmisliti sodelovanje ljudi pri odločanju, ki bi nadomestilo zdajšnje stanje, ko politične elite državo razumejo po vladarskih načelih kot svoj plen, ne pa kot servis državljanom. V tem pogledu so oblike demokracije, zlasti referendum in preiskovalne komisije, v državnem zboru zlorabljene. Skozi kritični zgodovinski pregled se je Repe vprašal, ali se parlament in z njim vsa javnost nista preveč ukvarjala z zgodovinskimi in ideološkimi temami, povezanimi z ugotovitvijo prvega predsednika skupščine Franceta Bučarja o "koncu državljanske vojne", ne pa z očitno prezrtimi besedami delegata Kmečke zveze Karla Franka, ki je kot najstarejši delegat maja 1990 predsedoval uvodnemu zasedanju nove skupščine. Franko je takrat izrazil pričakovanje, da bo parlament postavil temelje ne le slovenski državi, ampak tudi pravičnemu družbenemu redu in medsebojnemu zaupanju, da bo ustvaril državo, v kateri ne bo nikogar, ki ne bi imel zadosti, in nikogar, ki bi imel preveč.
Nismo več mlada demokracija
V svojem zgodovinskem prikazu je Repe opozoril tudi na prelomno dogajanje leta 1994, ki se po njegovem mnenju zaradi političnih razlogov minimizira, po katerem je sledila z demonstracijami pred parlamentom pospremljena odstavitev obrambnega ministra Janeza Janše. Takrat se je odvijal dramatični spopad med paravojaškimi silami, skupaj z enoto Moris na eni strani in policijo na drugi. Oboji so imeli že postrojene enote na tajnih lokacijah in s prsti na sprožilcih. Slovenski parlament ima dva obraza: s svojim obstojem in s trdim delom večine poslancev je zagotavljal normalno delovanje političnega ustroja, a na drugi strani je ustvarjal številne spore in blokade, "spinovsko" preusmerjal pozornost od pravih problemov in histeriziral družbo. Tega po 20 letih ni mogoče več opravičevati s tem, da smo mlada demokracija, je svoj prispevek končal Repe.
Repetov kritični nastop je predsednik parlamenta Pavel Gantar pospremil z opazko, da parlamenta ljudje velikokrat ne marajo prav zato, ker jim kot veren presek interesov in mentalitet slovenske družbe kaže, kakšni so sami. Milica Antič Gaber je analizirala delovanje "strankarskih vratarjev", katerih posledica je katastrofalnih samo 13 odstotkov žensk v parlamentu kljub uvedenim kvotam. Po njenem mnenju bi bilo 20 odstotkov poslank še komaj spodobno, več kot 30 odstotkov pa zadovoljivo stanje. Res je, pravi profesorica z ljubljanske filozofske fakultete, da ima vsaka od zdajšnjih poslank kakšno funkcijo. Osem jih tako predseduje delovnim telesom, toda moški zasedajo vsa mesta v vodstvu parlamenta in v pomembnejših odborih. Delovanje teh je analiziral profesor s FDV Drago Zajc. V primerjavi z drugimi parlamenti jih je preveč, ugotavlja, saj denimo v Nemčiji vsak poslanec sodeluje v največ enem odboru, pri nas pa v treh. Rešitev bi bila tudi v povečanju števila poslancev. Slaba stran delovanja odborov je tudi diskontinuiteta članstva v njih, kajti pri nas je ponovno izvoljenih samo 45 odstotkov poslancev, medtem ko je povprečje v zahodni Evropi med 60 in 70 odstotki.
Zajčev kolega s fakultete Zlatko Švabič je med drugim ocenil, da so potovanja poslancev v tujino lahko zelo koristna, le javnosti bi morala biti bolj predstavljena, dobro bi tudi bilo, če bi se poslanci udeleževali mednarodnih dogodkov doma in se lotevali splošnih tem, kot je denimo škodljivost pozidave kmetijske zemlje. Prispevki s celodnevnega srečanja bodo objavljeni v posebnem zborniku.
