Junija letos, torej manj kot štiri mesece pred začetkom stečaja Vegrada, jih je namreč Grbina prodala neznanemu podjetju Vinarko. To je v lasti Matica Borošaka, v njem pa je prokurist Dušan Borošak, lastnik ljubljanskega podjetja Kovinar, ki je po dostopnih podatkih eden največjih upnikov Vegrada.

Iz razpoložljivih podatkov obstaja razlog za domnevo, da so v Vegradu z omenjenim poslom še pred začetkom stečaja krovne družbe poplačali obveznosti do upnika, ki je med Vegradovo prisilno poravnavo sedel tudi v upniškem odboru. Borošakovo novo podjetje je tako za sedem stanovanj Vegradovi hčerinski družbi Grbina plačalo okrog 3,2 milijona evrov. Iz dokumentacije, ki jo je Vegrad v okviru prisilke predložil sodišču, pa je razvidno, da je velenjski gradbinec skoraj identičen znesek dolgoval Kovinarju. "Višina in podlaga terjatev družbe Kovinar do družbe Vegrad bo v celoti znana v prijavi terjatev družbe Kovinar v stečajnem postopku nad družbo Vegrad, v roku, ki ga je upnikom postavilo stečajno sodišče," razlaga Borošak.

Čeprav so hčerinska podjetja po zakonodaji kljub stečaju matične družbe upravičena do samostojnih dejanj, velja opozoriti, da je Vegradov stečaj vanj spravil že več hčerinskih družb. Blizu roba naj bi bila tudi tudi Grbina, ki ima že skoraj tri mesece blokirana oba transakcijska računa. Nekdanji Vegradov izvršni direktor za gradnje Matej Košič je včeraj zatrdil, da med prodajo stanovanj Vinarku in terjatvami Kovinarja "ni nobene povezave". "Nakup sedmih stanovanj je bil v celoti poplačan s posojili," je povedal Košič. "Teh stanovanj nista kupila Kovinar ali Dušan Borošak, ampak družba Vinarko, v kateri nisem lastnik," pa nam je pojasnil Dušan Borošak, ki je denar za nakup v obliki posojila najel pri Hypo Alpe Adria Bank. "To posojilo je bilo zavarovano s hipoteko na kupljenih stanovanjih," je poudaril Borošak.

Po dostopnih podatkih so v banki močno pohiteli pri odobritvi dolgoročnega posojila Vinarku. Pogodbo o zavarovanju denarne terjatve v višini 3,27 milijona evrov so namreč s podjetjem podpisali 18. junija letos, torej le devet dni po tem, ko je Matic Borošak podjetje kupil in ga preimenoval. Pri tem je ključno vprašanje zavarovanj. Dejstvo, da je Vegradova Grbina stanovanja Vinarku prodala le nekaj mesecev pred verjetnim začetkom njenega stečaja, namreč pomeni, da bi lahko preostali upniki v morebitnem stečaju Grbine omenjeni posel kot pravno dejanje izpodbijali.

To jim zakonodaja omogoča pri vseh poslih, ki jih je Grbina sklenila v letu dni pred začetkom stečaja. Po zakonodaji je takšno pravno dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, če je imelo za posledico ali zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika ali da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika.

Če bi torej upniki ocenili, da je bil Borošak kot upnik postavljen v privilegiran položaj in bi jim posel uspelo izpodbiti na sodišču, bi se stanovanja "vrnila" v stečajno maso Grbine. O njihovi usodi bi tako odločala stečajni upravitelj in sodnik. To bi teoretično pomenilo, da bi Hypo Alpe Adria Bank ostala brez zavarovanj. Po dostopnih podatkih sicer banka hipoteke na stanovanja na Viču še ni vpisala v zemljiško knjigo. Vse našteto najverjetneje pojasni, zakaj Borošak stanovanj ni kupil prek Kovinarja, ampak prek novega podjetja, v katerem nastopa "le" kot prokurist. Včeraj nam je sicer dejal, da "ni seznanjen, da bi bil lahko nakup stanovanj od podjetja Grbina izpodbojen".

Tudi pri poslih z lastniškimi deleži v podjetju Grbina, ki ga je Vegrad kupil aprila 2008, je mogoče najti iste igralce kot v ostalih Vegradovih nepremičninskih projektih, ki smo jih v minulih dneh podrobno razčlenili v Dnevniku. Podjetje je tako leta 2005 ustanovila družba Hypo Alpe Adria Consultants, ki jo je takrat vodil Andrej Oblak. Leto dni kasneje je v lastništvo vstopilo liechtensteinsko podjetje Argonium AG. To je za zadnjih 20 odstotkov podjetja, ki jih je kupilo decembra 2006, plačalo 60.000 evrov.

Manj kot leto in pol kasneje je Argonium AG podjetje prodal Vegradu, ki je zanj odštel skoraj 1,9 milijona evrov. Pri tem velja opozoriti, da je podjetje Grbina (še pod imenom Hypo štiri) dobrih 1400 kvadratnih metrov zemljišč za nov stanovanjski objekt kupilo že konec leta 2005, torej še pred vstopom liechtensteinskih lastnikov v podjetje. Tako tudi v tem primeru ni mogoče ugotoviti, zakaj se je odkupna cena Grbine v dveh letih, ko se vrednost njenega premoženja ni spreminjala, povečala za skoraj sedemkrat.

Po naših podatkih bi moral Vegrad stanovanja po prvotnem načrtu prodati podjetju Immobilia Stan, ki ga vodi Andrej Oblak. To je Grbini lani že nakazalo 4,8 milijona evrov kupnine za deset stanovanj in pripadajoče prostore, ki bi jih moralo podjetje kupcu izročiti do lanskega oktobra. Ker tega ni storilo, je moralo po pogodbi z Immobilia Stanom kupnino vrniti.

sebastjan.morozov@dnevnik.si, primoz.cirman@dnevnik.si