Spletna stran Wikileaks je pred časom objavila dokumente, ki dokazujejo podrobnosti o mučenjih, ki so jih ob vedenju ZDA izvajale iraške varnostne sile. Na vprašanje, kako ocenjuje te dokumente, je Mendez v torkovem pogovoru za avstrijski dnevnik povedal, da bo skušal ugotoviti, kar še ni znano, nato pa se bo odločil, kako bo ukrepal.
V primeru, da bi se očitki o mučenjih izkazali za pravilne, je Mendez zagotovil, da bo vztrajal, da se vsak posamezen primer mučenja razišče, kazenskopravno preganja in kaznuje v državi, ki je za to pristojna. Pri tem bo vztrajal tudi v odnosu do ZDA in Velike Britanije. Očitek na njihov račun se glasi, da so njihovi državljani iraškim oblastem prepustili ljudi, čeprav so vedeli, da bodo mučeni. Glede teh primerov namerava Mendez izprašati tudi iraško vlado, je še dejal.
Dogodki preteklih let so pokazali, da so celo najvplivnejše države padle v zanko, da menijo, da jih bodo preiskave in razkritja oslabile v odnosu do njihovih sovražnikov. To je morda kratkoročno res, meni Mendez, toda dolgoročno je samouničujoče. Če se odpovemo svojim moralnim načelom, to ustvari plodna tla za sovražno propagando. Primeri mučenj postanejo instrument rekrutiranja za sovražnika, je prepričan posebni poročevalec ZN.
Vlade se nagibajo k temu, da se branijo z zanikanjem resnice in kritiziranjem tistega, ki je sporočilo prenesel, je dejal Mendez na vprašanje, kako se bo odzval na kritike, ki so jih deležni poročevalci, ki opozarjajo na probleme. Ob tem je dodal, da se bo takim razpravam skušal soočiti od primera do primera.
Spletna stran Wikileaks je 23. oktobra objavila okoli 400.000, večinoma tajnih vojaških dokumentov o vojni v Iraku, ki med drugim razkrivajo nove podrobnosti o številu ubitih iraških civilistov, zlorabah vojnih ujetnikov in sodelovanju Irana v iraški vojni.
Objavljeni dokumenti med drugim navajajo primere številnih mučenj v Iraku. Večinoma naj bi šlo za zlorabe s strani iraških sil in policije, hkrati pa naj bi dokumenti kazali na možnost, da so ameriške sile dopustile iraškim, da mučijo vojne ujetnike.
