Tako se glasi eden od 391.832 večinoma tajnih dokumentov o dogajanju v Iraku med letoma 2004 in 2009, ki jih je konec minulega tedna objavila organizacija WikiLeaks. Dokumenti (gre za pisna poročila ameriških vojakov o dogodkih) z nekaj izjemami ne razkrivajo novih plati vojne, razkrivajo pa nove podatke o civilnih žrtvah, nasilju in zlorabah iraških varnostnih sil nad Iračani ter nedejavnosti ameriških sil v Iraku, da bi zlorabe preiskali in kaznovali. Tako je razbrati iz poročil ameriškega New York Timesa, britanskega Guardiana in nemškega Der Spiegla, ki so skupaj s francoskim Le Mondom junija letos dobili dostop do obsežne dokumentacije, jo štiri mesece analizirali in obljubili, da bodo poročila objavili hkrati. Količina dokumentov je hitro obveljala za največje razkritje tajnih dokumentov v zgodovini.

Al Kaidi seznam oseb s posebnimi potrebami

Posebej izpostavljena so poročila, da ameriška vojska v več sto primerih mučenja, posilstev in celo umorov s strani iraških sil ni sprožila preiskav. Ameriško obrambno ministrstvo pravi, da je po mednarodni praksi Irak sam odgovoren za preiskavo početja svojih sil, medtem ko je Amensty International pozval k preiskavi o tem, ali oziroma koliko so ameriški vojaki vedeli o "sistematičnih" zlorabah in ali so sokrivi.

Nadalje objavljena dokumentacija razkriva, da je ameriška vojska vodila podrobno statistiko o civilnih žrtvah, kar je dolgo časa zanikala. Sodeč po poročilih dokumenti razkrivajo 15.000 civilnih žrtev, ki doslej niso bile evidentirane. Skupno je bilo v Iraku v omenjenem obdobju po ocenah ameriške vojske tako ubitih 109.032 ljudi, od tega 66.000 civilistov, 24.000 "sovražnikov" in 15.000 pripadnikov iraških sil.

Dokumenti razkrivajo številne nedolžne žrtve na nadzornih točkah, kjer Iračani očitno zaradi nerazumevanja niso ustavili vozil, Američani pa so nanje streljali. Tako naj bi bilo ubitih 681 civilistov, med njimi trideset otrok. Dokumenti razkrivajo tudi druge zgodbe - o iraškem zdravniku, ki naj bi Al Kaidi prodal seznam bolnikov s posebnimi potrebami, ki bi jih teroristi uporabili za to, da bi jih opasali z razstrelivom, jih poslali v posebej obljudene lokacije in na daljavo razstrelili. Nekaj napadov v Iraku ustreza takšnem scenariju. Dokumenti razkrivajo, da naj bi posadka helikopterja, ki je sodelovala v napadu, v katerem je umrl televizijski snemalec, že pred tem razvpitim incidentom ubila Iračana, ki sta se hotela predati. Dokumenti govorijo tudi o vpletenost Irana v financiranje iraških milic.

Prihajajo še novi dokumenti

V kabinetu iraškega premierja Nurija Al Malikija so objavo označili za poskus spodkopavanja njegovih naporov, da bi sestavil novo vlado, na katero v državi čakajo od spomladanskih volitev. V Združenih državah so objavo prav tako obsodili. Pentagon in zunanja ministrica Hillary Clinton sta obsodila objavo, WikiLeaksu očitata, da je z objavo imen v dokumentih ogrozil življenja. Enako so trdili že julija, ko je WikiLeaks objavil 77.000 dokumentov o Afganistanu. Podatkov, da bi objava povzročila žrtve, doslej ni bilo. WikiLeaks trdi, da so dokumente skrbno pregledali in črtali podatke, ki bi lahko ljudi spravili v težave. Pentagon se je na tokratno objavo pripravljal in je tudi sam pregledoval iraške dokumente.

Prvi človek WikiLeaksa Julian Assange je medtem napovedal, da bodo objavili še 15.000 dokumentov.