Plin je ena od možnih alternativ, posebno to velja za zemeljski plin, v utekočinjeni (UZP, angleško LPG) ali stisnjeni obliki (SZP, angleško CNG). Zato se tudi pri nas, sicer med zadnjimi v Evropi, počasi pripravljajo projekti, kako plin približati tudi potrebam v transportu. Za lažje razumevanje tudi pri podjetju Enos LNG delajo pri razvoju blagovnih znamk, pri čemer naj bi v prihodnje utekočinjen naftni plin poznali pod nazivom "avtoplin", stisnjen zemeljski plin pa kot "metan".
Madrid za vzor
Zakaj metan oziroma biometan? Po eni strani zaradi ugodnejšega razmerja med številom ogljikovih in vodikovih atomov (zemeljski plin, pri katerem gre v glavnem za metan, vsebuje 25 odstotkov vodika in 75 odstotkov ogljika), pri popolnem zgorevanju namreč nastaneta ogljikov dioksid in voda, s čimer v zrak prihaja manj CO2, celo do desetkrat. Po besedah Manuela Lageja, direktorja NVGA Europe, še vedno ostaja energijsko najmočnejši zemeljski plin (38 MJ na enoto), ki mu sledita dizel (36 MJ/l) in bencin (30 Mj/l), a utekočinjen zemeljski plin (avtoplin) z 20,5 MJ/l ne zaostaja veliko, povsem na repu energijske vrednosti pa je stisnjen zemeljski plin (metan) z 9,2 MJ/l. Za transport to pomeni, da je poraba teh plinov z manjšo energetsko vrednostjo temu primerno večja, a je njihov izpuh čistejši, zato je toliko primernejša uporaba v urbanih središčih. V Španiji, na primer, imajo v Madridu 650 smetarskih tovornjakov na metan, s čimer so v enem letu zmanjšali emisijo plinov NOx za več kot 190.000 kilogramov, ogljikovega monoksida in trdnih delcev za skoraj milijon kilogramov, ogljikovega dioksida pa kar za 2,7 milijona kilogramov. Ponudba vozil na zemeljski plin je danes kar pestra, a ta vozila potrebujejo za svoje delovanje precej več goriva, zaradi česar morajo biti posode za shranjevanje goriva večje in težje (saj morajo pri metanu zdržati pritisk 200 barov), tako da se teža vozila precej poveča.
Škodljiv plin tudi koristen
Drugi vir zemeljskega plina je tako imenovani bioplin. Metan namreč nastaja tudi pri razgradnji organskih snovi - imenujemo ga bioplin. Če se ob gnitju sprošča v ozračje, je škodljiv toplogredni plin. Če nam ga uspe zajeti in uporabiti, smo ta škodljiv vpliv preprečili in dobili domač in obnovljiv vir energije. To lahko storimo s smetmi, na komunalnih čistilnih napravah, z uporabo lesnih odpadkov, v kmetijstvu. Bioplin vsebuje približno 50 odstotkov metana, ostale sestavine so za njegovo uporabo moteče. Če nam jih uspe odstraniti, dobimo enako kakovostno gorivo, kot je zemeljski plin, imenujemo ga biometan. Ta lahko v celoti nadomesti zemeljski plin ali pa se z njim zaradi enake kemične sestave meša v poljubnem razmerju. Po nekaterih ocenah lahko z odlagališča povprečnega evropskega mesta s 4 do 5 milijoni prebivalcev pridobimo 35 do 40 milijonov kubičnih metrov bioplina na leto. Že omenjena smetarska vozila v Madridu porabijo okoli 15 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, torej bi bil presežek proizvodnje plina dovolj velik še za pogon mestnih avtobusov in osebnih vozil.
