Malo delo bodo lahko poleg študentov opravljali tudi upokojenci in brezposelni. Številni nasprotniki zakona so kritični prav do vključitve vseh treh skupin v isti zakon.

Že maja je zakon doživel študentske proteste, ki so se sprevrgli v izgrede. Pred DZ so se malemu delu uprli tudi sindikalni predstavniki, ki napovedujejo vložitev veta. Predsednica Študentske organizacije Slovenije Katja Šoba je nazadnje napovedala, da so pripravljeni "uporabiti vse zakonske možnosti", da zakon ne bi zaživel.

Tako študentje kot sindikati opozarjajo, da bo malo delo le še pospešilo trend zaposlovanja v negotovih oblikah dela ter v nasprotju s svojimi cilji povečalo delo na črno.

Največ prahu je dvignila 30-odstotna obdavčitev ter omejitve malega dela pri posameznem delodajalcu. Nasprotniki malega dela opozarjajo na škodo, ki jo take omejitve utegnejo povzročiti zlasti malim podjetnikom. Študentje bodo lahko opravljali največ 720 ur malega dela letno.

Malo delo razdelilo tudi poslance

Nazadnje je malo delo razdelilo tudi poslance, tako v koaliciji kot v opoziciji. Večina v opoziciji je kritična do vključitve upokojencev, študentov in brezposelnih v isti zakon, spomnili so tudi na negativne posledice malega dela v tujini. Večina poslancev pa je malo delo pogojevala z zagotovitvijo ustrezne štipendijske politike.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik zagotavlja, da malo delo tistim, ki ga bodo opravljali, prinaša več socialne varnosti. Ohranja fleksibilnost trga dela, zajezilo bo delo na črno in tudi zlorabe študentskega statusa, še ocenjuje predlagatelj.

Malo delo za tiste "z urejenim primarnim statusom"

Svetlik je večkrat poudaril, da je malo delo namenjeno tistim skupinam, ki že imajo urejen primaren status in iz slednjega uživajo določene pravice. Zakon tako tem skupinam ničesar ne jemlje, temveč jim bo le omogočal dodaten zaslužek, je prepričan minister.

Poslanci so sprejeli tudi dopolnilo koalicije k petemu odstavku četrtega člena zakona, s katerim so znižali število ur malega dela v mesecu pri delodajalcu, ki sicer nima zaposlenega nobenega delavca ali ima zaposlenega enega, na 180 ur (prejšnji predlog 360 ur). Pri delodajalcu, ki zaposluje več kot enega do vključno deset delavcev, pa se lahko opravi 360 ur malega dela.

Delodajalec, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, lahko nudi 720 ur malega dela, če zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, 1080 ur malega dela, če zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, pa se lahko opravi 1440 ur malega dela. Delodajalec, ki zaposluje več kot 100 delavcev, lahko nudi 2880 ur malega dela.

K 42. členu so sprejeli dopolnilo, ki določa, da strokovna komisija pripravi poročilo o izvrševanju in učinkih tega zakona za posamezno koledarsko leto, pri čemer se posebej izpostavi ocena učinkov tega zakona na opravljanje malega dela brezposelnih oseb.