Kam je izginila enotna evidenca vpisa?

Na ministrstvu pravijo, da so kasneje, ko je bil zakon že v medresorskem usklajevanju, prejeli mnenje službe vlade za zakonodajo in informacijske pooblaščenke, ki pravita, da lahko v zakonu določijo le povezavo evidence malega dela z obstoječimi evidencami, ne pa tudi povezave z evidencami, ki jih še ni, kot denimo z evidenco vpisa. "Zato je bila povezava med evidenco malega dela in evidenco vpisov iz predloga zakona črtana, a to ne pomeni, da zbirki ne bosta povezani. Takoj ko bosta vzpostavljeni obe, bomo spremenili zakonodajo," so obljubili na Direktoratu za trg dela in zaposlovanje.

A kot kaže, imajo študenti takih obljub ministrstva za delo že vrh glave in jim več ne verjamejo. Zakon se jim zdi že od izhodišča slab, s predlaganimi amandmaji pa so ga še poslabšali, menijo na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). "Z umikom evidence o malem delu se kaže, da minister Svetlik nima namena urejati pomanjkljivosti na trgu dela in poskrbeti za najšibkejše skupine, ampak želi ukiniti avtonomijo študentskih organizacij, ki vladi edina, poleg sindikatov, preprečuje hitro sprejemanje zakonodaje, ki bi poslabšala položaj malega človeka," je zgrožena predsednica ŠOS Katja Šoba.

Na ŠOS so tako v minulih dneh premierju Pahorju, ministru Golobiču in poslancem poslali odprto pismo in jih opozorili na izginotje edine smiselne rešitve iz predloga zakona. Pa ne samo to, v končnem predlogu zakona, ki ga bodo poslanci jutri potrjevali, ni več "nobenih ključnih temeljev iz začetka priprave zakona," so prepričani. Med drugim se jim zdi nesprejemljiva tudi postavka, da naj bi se od opravljene ure malega dela v pokojninsko dobo priznalo le 40 minut. "Delavec, ki bi hotel doseči 15 let pokojninske dobe, kar je minimalno za pridobitev pokojnine, bi moral malo delo opravljati 65 let, za leto priznane pokojninske dobe pa bi moral mali delavec delati 5 let in 8 mesecev," so zapisali na ŠOS.

Povečanje stroškov

Študija Janeza Šušteršiča je pokazala, da so študentje lahko močna konkurenca na trgu dela, saj njihovo povprečno plačilo za podjetje predstavlja le okoli 55 odstotkov stroška povprečno plačanega delavca. Administrativni stroški za delovanje sistema študentskega dela znašajo okrog 3,9 milijona evrov. Medtem pa je raziskava, ki jo je naročil eden izmed študentskih servisov, pokazala, da malo delo niti slučajno ne bo več tako ugodno. Stroški malega dela naj bi se povečali na 17,6 milijona evrov. Od tega bo največji delež bremena padel prav na podjetja, kar 88 odstotkov, letno bodo imeli približno 15,5 milijona evrov stroškov. Država bo imela 1,7 milijona evrov administrativnih stroškov, medtem ko je imela doslej le 14.300 evrov stroškov.

Na ministrstvu so ob analizi delovanja študentskih servisov ugotovili, da je njihovo poslovanje možno bistveno racionalizirati in so ga "racionalizirali" do te mere, da so dejavnost v zakonu opredelili kot neprofitno. Tako sedaj študentski servisi sklepajo, da ne bodo mogli več obratovati, saj si s sredstvi, do katerih bodo po novem upravičeni, ne pokrijejo niti stroškov. Po sedanjem sistemu so imeli študentski servisi letno 2,1 milijona evrov stroškov, ob malem delu pa bodo imele organizacije za posredovanje malega dela le še 0,5 milijona evrov priznanih stroškov, še kaže raziskava.