Ves oddelek se je sestal, pogovoril in hitro je padla odločitev, da gredo »v akcijo«. Sodelovali so vsi, od nočne medicinske sestre, ki je bolnico pripravila in ob šesti uri zjutraj odpeljala v frizerski salon, do preostale dopoldanske in popoldanske izmene, ki je nevesto oblekla v praznično obleko ter obvezala vse katetre na njenih rokah, da sledovi bolezni niso bili preveč vidni. Nato so jo posedli na voziček in odpeljali v kapelico bolnišnice, kjer so že čakali svatje.

Marija Špelič, glavna medicinska sestra na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo v UKC Ljubljana, in njeni sodelavci z oddelka so dokaz, da slovensko zdravstvo kljub vsem težavam premore izjemne posameznike, ki ne glede na višino mesečnega plačila z veseljem hodijo v službo. Ki pravijo, da je njihovo življenjsko poslanstvo pomagati in, če se le da, tudi polepšati bolnikom težke čase, nekaterim celo zadnje dni življenja.

Marija Špelič je bila v 32 letih, kolikor dela kot medicinska sestra, priča veliko življenjskim zgodbam, enim srce parajočim, drugim spodbudnim in navdihujočim. Bolnice M. T., kot sama pravi, ne bo nikoli pozabila. Njena poroka, prva cerkvena poroka v UKC Ljubljana, je bila 25. februarja 1999. Kako ganjeni so bili prisotni, najbrž ni treba posebej izpostavljati. »Nevesti so oči žarele, bila je nepopisno srečna in s svojim veseljem je prevzela ves oddelek. Na trenutke smo se – glede na njeno zdravstveno stanje – prav zares spraševali, od kod črpa toliko energije in življenjske moči,« je še vedno presunjena pripovedovala Špeličeva. Po končanem poročnem obredu je pulmološki oddelek mladoporočenca presenetil s torto, ki so jo razrezali kar v bolniški sobi. Nato so se skupaj poveselili zdravstveno osebje, drugi bolniki in svojci mladoporočencev. »Po treh dneh je sledila premestitev bolnice na Onkološki inštitut na nadaljnje zdravljenje. Nadaljevanje žal nima srečnega konca. Po treh tednih nam je soprog osebno sporočil, da je njegova žena umrla,« je povedala Špeličeva in dodala, da svojcev ni bilo treba prepričevati, da so za njeno zdravje in zadovoljstvo na oddelku storili prav vse.

Zdravnik je povabil bolnico, da zaplešeta zadnji valček
Kako srčno je osebje na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo v UKC Ljubljani, dokazuje tudi zgodba težko bolne bolnice, ki je ob viziti zaupala zdravnikom, da si srčno želi plesati, a se zaveda, da zaradi bolezni to ne bo več mogoče. Zato jo je prim. Matjaž Turel povabil, da se zavrti z njim. Bolnica sprva ni mogla verjeti očem in ušesom, nato pa je vstala in zaplesala. »Ni nam bilo težko pripraviti dogodka. CD s pesmijo Zapleši z menoj smo v trenutku potegnili iz arhiva in dogodek, ki je neverjetno lepo presenetil vse zbrane, tudi fotografirali,« je pripovedovala Marija Špelič, ki ima kot glavna medicinska sestra na oddelku pomembno vlogo pri uresničevanju želja bolnikov, pa naj bodo te še tako nenavadne. Strokovni kot povsem človeški dosežki oddelka, ki so plod sodelovanja vseh, seveda navdajajo s ponosom. »Ponosna sem, da delam ob odličnem zdravniškem kolektivu s predstojnico doc. dr. Marjeto Terčelj in vodjo oddelka prim. Matjažem Turelom na čelu ter uspešnim kolektivom zdravstvene nege in administrativnim kolektivom. Skupaj z njimi vsemi razvijam in usmerjam svojo poklicno pot, v prvi vrsti zdravstveno nego, ki je usmerjena k bolnikom,« je poudarila Špeličeva. Kot glavna medicinska sestra na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni dela že 11 let. Ostati trden, imeti občutek, da lahko drugim ponudiš potrebno moč, tolažbo in upanje, to vliva moč, je prepričana.

Občutljiva za kršenje pravic bolnikov
Njeno delo temelji na osebnem stiku s bolniki in njihovimi svojci ter konkretnem delu ob bolniški postelji. Kot pravi, lahko le na tak način oblikuje inovativno, bolnikom prijazno zdravstveno nego in sledi hitremu razvoju zdravstvene nege. »Sem zagovornica bolnikov in njihovih pravic, zato sem v primerih, v katerih so kršene njihove pravice v zdravstvenem sistemu, izredno občutljiva. Bolniki in njihovi sorodniki imajo vedno prednost pri reševanju težav. Vse bolj me moti odtujevanje od tega v praksi. Prisegam na profesionalen in prijazen odnos do bolnika. Prav tako se trudim za dobre medsebojne odnose med zaposlenimi na oddelku. Le tako je harmonija res na zgledni ravni.«

Povezovanje tudi za zdravniško osebje
Ob vseh strokovnih dosežkih in celoviti, tudi duhovni oziroma psihološki podpori bolnikom skuša zdravniško osebje oddelka za pljučne bolezni iz dneva v dan rasti in napredovati. Po besedah Špeličeve intenzivno delajo za razvijanje boljše organizacijske kulture, boljše komunikacije in konstruktivnega reševanja konfliktov. »S svojim načinom vodenja želim zaposlene združevati, razvijati vzajemno spoštovanje in zaupanje. V ta namen tudi zunaj službe organiziramo družabna in sprostitvena srečanja, na katerih se imamo vedno zelo lepo,« je povedala diplomirana medicinska sestra.

Poklic, ki ga Špeličeva opravlja že 32 let, bi, če bi lahko zavrtela čas nazaj, ponovno izbrala. Še vedno namreč z veseljem uresničuje njegovo osnovno poslanstvo, to je skrb za bolnike in podporo moralnih človekoljubnih vrednot. »Moje osnovno vodilo pri delu z bolniki in sodelavci je, da moraš najprej biti človek, šele nato lahko postaneš profesionalec. Pomembno je predvsem, da z drugimi ravnaš tako, kot bi si želel, da drugi ravnajo s tabo. Če imaš to ves čas v mislih, ostajaš na pravi poti,« je sklenila Špeličeva.