Državni proračun že zdaj v pokojninsko blagajno namenja več kot četrtino potrebnih sredstev, ta znesek pa bi se brez sprememb še povečeval, je opozoril minister. "S socialnimi partnerji smo se dogovorili glede poglavitnih ciljev, to pa sta zagotoviti vzdržnost pokojninske blagajne in zaustaviti padanje pokojnin," je dejal.

Predlagani pokojninski zakon po ministrovih besedah omogoča vzdržnost blagajne za obdobje naslednjih 15 do 20 let. Pokojnine bodo po novem sistemu celo nekoliko višje, najbolj pa se bodo povišale tistim iz nižjih dohodkovnih skupin, je dejal Svetlik. "Pokojnine se ne bodo znižale, pač pa se bodo celo nekoliko povečale," je opozoril.

Starostna meja za starostno pokojnino se bo po njegovih besedah po novem postopno zvišala za oba spola, in sicer na 65 let. Predlog pa predvideva, da se bodo tisti, ki so začeli delati zgodaj, lahko upokojili mlajši, in sicer moški s 43 leti pokojninske dobe in ženske z 41 leti pokojninske dobe. "Tako jim ne bo treba čakati do 65. leta starosti," je opozoril.

Obdobje za obračun pokojninske osnove se bo postopno podaljšalo z zdajšnjih 18 na 34 let. Odmerni odstotek bo 80 odstotkov. Prispevke bo treba plačevati od vseh oblik dela, onemogočena pa bo možnost za odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačevanje prispevkov, pravi minister. Prehodno obdobje bo po njegovih besedah trajalo naslednjih 15 let. Državni zbor zdaj nadaljuje obravnavo reforme s predstavitvami stališč poslanskih skupin.

Poslanske skupine s številnimi predlogi za boljši pokojninski zakon

Poslanske skupine so se v predstavitvi stališč o predlogu pokojninske reforme strinjale, da je ta nujna. V opozicijskih poslanskih skupinah in koalicijski DeSUS so bili po pričakovanju kritični, v ostalih poslanskih skupinah koalicije pa so predlog sicer podprli, vendar so opozorili na nekatere nujne popravke.

V SD predlog ocenjujejo kot primernega za nadaljnjo obravnavo, vendar bodo skušali uveljaviti nekatere spremembe. 34-letno obdobje za izračun pokojninske osnove je po njihovi oceni predolgo, saj bodo zaradi tega pokojnine nižje. Prispevni stopnji za delodajalce in delojemalce pa bi morali biti izenačene, je dejala Andreja Črnak Meglič.

Poudarja, da je hkrati pomembno prizadevanje za boljše zdravje in varstvo pri delu ter za delavcem prijazno delovno okolje. "Da ostajanje v zaposlitvi ne bo prisila, ampak želja. Da delavec ne bo le govoreče orodje," je dejala poslanka SD.

V SDS med drugim pogrešajo sistem NDC - sistem virtualnega osebnega računa, ki ga je ministrstvo za delo napovedovalo sprva in iz katerega bi lahko zavarovanec kadar koli razbral, koliko sredstev je na njegovem računu. "Danes o tem sistemu ni ne duha ne sluha," je dejal France Cukjati. "Na koncu bodo plačali največ tisti, ki imajo najslabše računovodje." Podpora zakonu bo, kot je pojasnil, v SDS odvisna od nadaljnje obravnave predloga in sprejemanja njihovih dopolnil.

V predlogu zakona po mnenju Zares ostaja nekaj odprtih vprašanj. Med temi je poslanec Vito Rožej izpostavil vpeljavo t.i. socialne kapice, vprašanje glede bonusa zaradi starševstva in vprašanje vojaškega roka.

V poslanski skupini SLS po besedah Jakoba Presečnika zahtevajo, da že pridobljena državna pokojnina ostane, možnost bonusa zaradi starševstva pa naj se materam zagotovi za vsakega otroka. Obvezno služenje vojaškega roka pa naj se šteje v pokojninsko dobo brez dodatnih pogojev, predlagajo v SLS.

V DeSUS po besedah Antona Urha opozarjajo na stranske učinke višje starostne meje za upokojitev, med drugim na zdravstvene posledice pri delavcih. Enotna upokojitvena starost 65 let je za DeSUS vprašljiva, zlasti zaradi specifičnosti delovnih mest. Za DeSUS je odprto tudi vprašanje formule usklajevanja pokojnin s plačami. Če v drugem branju zakona poslanci ne bodo podprli pripomb DeSUS, ti odrekajo podporo zakonu, je napovedal Urh.

V SNS menijo, da bo takšna reforma problem le odložila, ne bo pa ga trajno rešila. Za stabilnost pokojninske blagajne bi bilo treba poskrbeti z drugimi ukrepi. "Najprej bi bilo treba ugotoviti, kdo je zapravil ogromna sredstva iz pokojninske blagajne bodisi zaradi svoje nesposobnosti, nemalokrat tudi zavestno in z blagoslovom vsakokratne politične oblasti," je dejal Miran Györek. V SNS predlaganega zakona ne bodo podprli.

"Sporočilo predloga je, da sta za svojo socialno varnost odgovorna tako posameznik kot država, dosežen kompromis pa je zadovoljiv," po besedah Ljuba Germiča menijo v LDS. "Vendar pa zmožnosti ljudi niso neomejene in na mestu so opozorila, da bodo še potrebne spremembe, tako npr. pri prizadevanjih za prilagajanje delovnih mest," je dejal. V LDS predlog podpirajo.