Pogovarjal se je Zoran Triglav

Zadnje čase imamo ljubitelji dobre glasbe pravzaprav srečo, saj pri nas tu in tam nastopi kakšna svetovna glasbena legenda. Da bi na popolnoma svoj račun prišli občudovalci ene najveličastnejših zasedb vseh časov, pa se vendarle še ni pripetilo. In tudi malo verjetno je, da bi si mogli obetati veliki koncert skupine Pink Floyd, čeprav je pred leti z enim od članov originalne zasedbe tekel čisto resen pogovor o velespektaklu na strehi železarne na Ravnah na Koroškem, kjer bi okoliški travniki služili kot arena.

Na srečo pa so se našli njihovi čudoviti zastopniki, slovenska zasedba The Echoes, ki bo 6. novembra v ljubljanskem klubu Cvetličarna karseda verno posnemala originalna občutja velikih pink floydov. Pogovarjali smo se z Rokom Erjavcem, kitaristom, saksofonistom in vokalistom.

Kdo ste The Echoes, kako ste se našli?

"The Echoes je spontan, prostočasni projekt glasbenih navdušencev in ljubiteljev pink floydov. V šali si včasih rečemo, da smo bend iz Londona na Pohorju, saj nas je večina iz Lovrenca. Imamo še enega Korošca, da pokvari štimo, in enega Štajerca - za kontrapunkt. Erik Črnko skrbi za kitaro in vokal, Jože Čučko za klaviature, Jaka Kosjek za baskitaro in vokal, Alan Krajnc za bobne, Jani Vigec za vokal in tolkala, Rok Erjavec pa za kitaro, saksofon in vokal. Začelo se je kot kvartet, tako kot pri pink floydih. A gostota in širina njihove glasbe je kaj hitro zahtevala še petega in pred kratkim šestega člana."

Zakaj ravno Pink Floyd?

"Izbira je bila spontana. Vsak navdušen kitarist preizkuša Gilmourjeve solaže, vsak basist Watersove rife. In ena stvar pripelje do druge. Ko namreč vskočijo bobni, gredo že kocine pokonci. Pri floydih je zanimivo predvsem to, da je njihova glasba na neki način nadvse preprosta. Da ne bo pomote, vsekakor potrebuje vajo, vajo in vajo - pa še malo vaje. A problem ni v teoretični plati, temveč predvsem v iskanju občutka in delovanju benda kot celote. Z drugimi besedami, v sproščenosti in uživanju. Tudi vsaka koncertna izkušnja se zelo pozna. Lahko bi kdo rekel, da tribute bend, kar smo, ni pravi bend, in tudi med nami se kdaj najde kakšen preblisk, da klub vendarle ni poln izključno zaradi nas, ampak zaradi nekoga drugega, v tem primeru zaradi skupine Pink Floyd. Vse to je res, a vključno z izjemnim spoštovanjem do njihove glasbe in zavedanjem, kaj pravzaprav počnemo. In tukaj pride tujka tribute do svojega pravega pomena: poklon, dolžno spoštovanje."

Kaj lahko 6. novembra pričakujemo v Cvetličarni?

"Mislim, da nam je v kombinaciji s številno ekipo uspelo pripraviti zanimiv šov. Nadgradnja, tako tehnična kot vsebinska, je bila narejena na glasbenem področju. Nova sekvenca so videoprojekcije, ki bodo koncertu dodale povsem nove razsežnosti."