Oblikovanje nacionalnega energetskega konglomerata, ki bo prvič po dobrem desetletju pod eno državno streho poleg vseh termo- in hidroelektrarn združeval tudi krško jedrsko elektrarno (ta je bila pred letom 2006 v lasti Elesa in ne HSE), sčasoma pa mu bodo snovalci pripojili verjetno še tržne dele petih distribucij, je revolucionarna ideja. Razmerja moči v domači energetiki bo zamajala do temeljev, v celoti pa jo bo podredila do zdaj najožjemu krogu ljudi. Avtor te ideje je prvi državni energetik Janez Kopač, a mu Lahovnik zelene luči zanjo ni nikoli prižgal - zelo verjetno zaradi pakta o nenapadanju, ki naj bi ga zaradi bloka 6 sklenil s Posavci. Ko so se po Lahovnikovem odhodu karte premešale na novo, je Kopač očitno izkoristil svojih pet minut. Še pred začetkom delovanja agencije za kapitalske naložbe, ki bo pristojna za kadrovanje v energetiki, bi lahko novi nadzorniki HSE, ki jih je vlada imenovala na predlog ministrstva v domeni Zares Gregorja Golobiča, pod svoje okrilje dobili sistem, ki je v lanskem, kriznem letu ustvaril 220 milijonov evrov dobička.

Res je, da je "oče" Andrej Vizjak Gen Energijo leta 2006 ustvaril (tudi) iz "lokalnih" razlogov in da je njen nadzorni svet napolnil s kadri strank tedanje vladne koalicije. Pri tem se je brez slabe vesti pustil imenovati celo na čelo nadzornikov njenega glavnega konkurenta (HSE). Kljub temu govorita v prid ohranitve samostojnosti Gena Energije dva močna argumenta, ki ju Kopaču vsaj javno še ni uspelo ovreči. Prvič, da se je v energetiki o ekonomski donosnosti in vodenju načrtovanih projektov (tako bloka 6 kot nove jedrske elektrarne) začelo javno razpravljati tudi zato, ker sta si oba pola, šaleški in posavski, v štirih letih soobstoja "gledala pod prste". In drugič, čeprav sta HSE in Gen Energija v izključni državni lasti, sta se na trgu vsaj v zadnjih dveh letih neusmiljeno spopadala za pogodbe o dobavi elektrike. Ne zgolj pri podjetjih. Še nedavno se je zdelo neverjetno, da bodo državna elektropodjetja s plakati ob cestah in na bencinskih črpalkah nagovarjala celo gospodinjske odjemalce. Dobavitelja je zamenjalo že več tisoč gospodinjstev. Čeprav to ne bo zamajalo državnih distribucij, te verjetno nikoli več ne bodo odjemalcem upale zaračunavati vodenja računa.

Tudi zato napovedana združitev zelo verjetno pomeni začetek konca domačega trga z elektriko in njegovo ponovno kartelizacijo. Državne distribucije namreč zaradi finančnih težav zelo verjetno komaj čakajo na dvig cen, v HSE, ki bo po petih letih spet prišel do energije iz jedrske elektrarne, pa jih maloprodaja nikoli ni zanimala. Vsega tega ne more spremeniti niti umazana podrobnost, da Gen Energija trži elektriko prek polzasebnega podjetja Gen-I, v katerem ima posredni 1,5-odstotni lastniški delež tudi nekdanji državni sekretar za energetiko Robert Golob. Država ima namreč v rokah vse vzvode, da pogodbo, ki Gen-I prinaša milijone iz naslova marže, Genu Energiji pa dividende, že zdaj prekine.

Trenutno kaže, da so se na ministrstvu odločili za drugo taktiko: uničenju "jedrskega lobija" iz Posavja bi lahko sledil takšen ali drugačen dogovor s "šaleškim lobijem" in SD, ki bosta v zameno za to uslugo morebiti pripravljena žrtvovati celo direktorja TEŠ Uroša Rotnika. V Zasavju in Mariboru se bodo spet morali zadovoljiti z drobtinicami. Vprašanje je tako le, ali bo ozek krog, ki bo obvladoval slovensko energetiko, "optimizacijo" projekta blok 6 res razumel le kot znižanje njegove zagonske moči in cene.