Do presaditve le redki bolniki na dializi
Poleg 18 src so v Sloveniji bolnikom lani presadili 44 ledvic in 18 jeter. Tudi glede na skupno število presajenih organov na milijon prebivalcev je Slovenija šele 20. med državami sveta Evrope. Najbolje gre Avstriji, Norveški in Portugalski. "Cilj je, da se približamo boljšim in najboljšim v Evropi," je poudarila direktorica Zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant prim. Danica Avsec.
Presaditev je v Sloveniji manj zaradi manj identificiranih umrlih darovalcev, pa tudi nižjega števila bolnikov na čakalnih listah, je pojasnil predsednik Slovenskega združenja za transplantacijo as. Valentin Sojar. Še zlasti je nizko število presaditev ledvic. Sojar ocenjuje, da gre pri tem predvsem za organizacijske težave, pa tudi to, da v Sloveniji ne presajamo ledvic živih darovalcev. Program presaditve srca je po njegovih besedah tako zelo uspešen ravno zaradi sprememb v organizaciji, s katerimi so to dejavnost centralizirali. Sojar se tako zavzema za ustanovitev centra za transplantacije, pri čemer pa bi bilo treba okrepiti tudi sodelovanje z regijskimi bolnišnicami, v katerih prepoznavajo bolnike, ki potrebujejo presaditev. Poleg tega v tujini zdravstvene zavarovalnice stimulirajo uvrščanje bolnikov na dializi na liste za presaditev. Zdravljenje na dializi je na eni strani dolgoročno bistveno dražje od presaditev, na drugi strani pa je ob presaditvah v primerjavi z dializo boljša tudi kakovost bolnikovega življenja.
Mojca Lorenčič iz Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenija ugotavlja, da zdravniki včasih bolniku z ledvično odpovedjo predstavijo zgolj možnost dialize, ne pa tudi transplantacije. "Najbolje za bolnika je, da je transplantiran, še preden pride na dializo, kar pa se pri nas ne dogaja. Bolnik pa se na dializo navadi. S transplantacijo je povezano določeno tveganje, ki pa so ga bolniki, čim dlje se zdravijo, vedno manj pripravljeni sprejeti," je poudarila Lorenčičeva. V društvih ledvičnih bolnikov zato bolnike sistematično izobražujejo o možnosti transplantacije. "Ponekod ledvice presadijo 20 odstotkom bolnikov, ki so na zdravljenju z dializo, pri nas pa le trem odstotkom in pol," je pojasnila Avščeva. V Sloveniji hodi na dializo okoli 1400 bolnikov, na čakalni listi za presaditev ledvice pa sta 102 bolnika. Na presaditev srca čaka 39 bolnikov, 14 pa jih čaka na presaditev jeter.
Večina svojcev se strinja z darovanjem
Vsak se lahko opredeli, da želi po smrti darovati svoje organe, a to je v Sloveniji storil manj kot odstotek ljudi. O tem, kje lahko podpiše izjavo o darovanju organov po smrti, se lahko posameznik pozanima na zavodu Slovenija-transplant. Do večine darovanj organov pride po pogovoru s svojci, ki pa lahko darovanje tudi zavrnejo. Darovanje je letos zavrnilo le 17 odstotkov svojcev možnih umrlih darovalcev. Pogosto gre pri tem za družine, v katerih z možnostjo darovanja organov niso bili seznanjeni ali pa se o tem niso pogovarjali. Pri ljudeh, ki so a priori proti darovanju, se pojavljata tudi strah pred zlorabami ali trgovanju z organi, pa tudi nezaupanje v zdravstveni sistem. Redkeje imajo ljudje do darovanja negativen odnos zaradi religijskih prepričanj. "Vse glavne verske skupine darovanje organov podpirajo in želijo širšo javnost k temu spodbuditi," je poudarila psihologinja mag. Bernarda Logar Zakrajšek.
Prvi rezultati raziskave o odnosu javnosti do presajanja organov kažejo, da je približno tretjina anketiranih v Sloveniji odločena, da bi darovala organe po smrti, le štirje odstotki jih ne bi darovali, večina ljudi pa je neodločenih. Večina je darovanju organov "na splošno" sicer naklonjena.
