V zvezi s stavko javnega sektorja Vrhunec razume nezadovoljstvo svojih sodelavcev, po drugi strani pa opozarja, da državljanom ni mogoče kratiti dostopa do javnih dobrin. Kot je poudaril, se v realnem sektorju ukinjajo delovna mesta, medtem pa so delovna mesta v javnem sektorju, tudi v zdravstvu, razmeroma stabilna: "Tudi zato je stavka v tem delu vprašljiva."
Rezerve vidi direktor UKC v materialnih stroških. Sicer pa so v prvi polovici leta zmanjšali obseg dežurnih ur in nadur, tako so lahko zaposlili nekaj več ljudi in s tem razbremenili druge zaposlene ter znižali skupne stroške dela.
Vrhunec ob tem opozarja, da so obremenitve zdravnikov lahko nevarne: "Če želimo zdravnika razbremeniti, bomo morali privoliti v to, da tisti zdravnik, ki je dežuren, pride kasneje v službo ali pa da gre naslednji dan po dežurstvu prej iz službe." Kot je dodal, pa se Slovenija ob tem sooča s pomanjkanjem zdravnikov.
V UKC so dosegli večjo učinkovitost tudi s skrajševanjem ležalnih dob. Pred kratkim so v kliničnem centru merili tudi učinkovitost posameznih zdravnikov. Ko bodo podatke obdelali za vse enote UKC, bodo po Vrhunčevih besedah odprli notranjo razpravo o tem, kako obremenitve kolikor toliko izenačiti. Ena od možnosti je, "ali je v tem primeru, ko imaš tako malo dela v dežurstvu, smiselno imeti dežurno mesto ali bi lahko imeli zdravnika v stalni pripravljenosti doma".
Pod Vrhunčevim vodstvom so uspeli decentralizirati UKC tako, da zdaj "vsak predstojnik natančno ve, kateri program enote opraviti, koliko denarja ima na voljo za izvedbo tega programa, in potem je ta enota odgovorna, da izvede program v okviru sredstev, ki jih ima na voljo". Poleg tega so uredili tudi proces pridobivanja donacij za izobraževanje, tako da je zdaj nedopustna kakršnakoli individualna povezava med donatorjem in konkretnim zaposlenim v UKC, podobno pa so uredili tudi klinična preizkušanja zdravil.
Vrhunec kot uspeh navaja tudi ločitev javnega in zasebnega na UKC, saj so postavili oster mejnik med tem, komu je dovoljeno delati zunaj kliničnega centra, njihovi zdravniki pa morajo pred delom v zasebnih ambulantah opraviti svoje obveznosti na oddelku.
Kot največja zdravstvena ustanova v državi pa je UKC soočen z velikim pritiskom bolnikov iz drugih regij, tudi tistih, ki bi jih lahko obravnavale druge bolnišnice, je opozoril Vrhunec. V zvezi s tem UKC opozarja, da bi morali sistem plačevanja zdravstvenih storitev urediti tako, da bo denar sledil bolniku.
Vrhunec meni, da v Sloveniji vsaj za javno zdravstvo namenjamo premalo denarja, kar je tudi posledica dejstva, da se poleg plač in pokojnin le delno pobira prispevek od drugih prihodkov. "V Sloveniji so nekateri obravnavani kot socialni problem in za njih plača občina tisti minimalni prispevek za zdravstvo, v resnici pa imajo relativno visoke prihodke in dober življenjski standard," je opozoril.
