Včerajšnji obisk Pahorja in pravosodnega ministra Aleša Zalarja na Dobu je bil sicer namenjen seznanitvi s prostorsko in kadrovsko problematiko. Premier je med drugim zagotovil, da se število zaposlenih v zaporih ne bo zmanjševalo. "Že zdaj delajo na robu možnega. Zmanjševanje števila zaposlenih bi lahko pomenilo hud poseg v kakovost opravljenega dela in tudi v zadovoljstvo zaposlenih z njihovim delom."
Po besedah Bojana Majcna, vodje oddelka za varnost v zaporih na Dobu, je tam prostora za 296 obsojencev, trenutno pa jih kazen prestaja kar 480. Prostorska stiska naj bi se zmanjšala in predvsem delovni pogoji za zaposlene naj bi se izboljšali prihodnje leto z odprtjem dveh novih oddelkov s 174 posteljami. Po besedah Dušana Valentinčiča, direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, je gradnja obeh objektov v sklepni fazi, z njima pa bodo izboljšali prostorske pogoje predvsem za obsojence v zaprtem delu zavoda.
"Objekta morata biti vseljiva poleti prihodnje leto. Da bi to zagotovili, je potrebna finančna injekcija v višini dveh milijonov evrov," je dejal Pahor. V dvanajst milijonov evrov vrednih objektih bodo eno- in triposteljne sobe, prostori za srečanja in pogovore, fitnes. Predvsem pa bodo novi prostori bistveno bolj varni od sedanjih, je dodal Majcen. "Na področju tehničnega varovanja bo narejen velik premik naprej, kajti sedanji zapori so bili grajeni leta 1957, gradnja je zastarela, neučinkovita. Za zdaj ti objekti ostajajo. Predviden pa je projekt celovite prenove, kar pomeni, da se bodo v prihodnjih fazah rušili in na teh mestih gradili novi. Kdaj bo to, pa je predvsem odvisno od proračunskega denarja."
Kot je poudaril minister Zalar, je sistem zaporov na Dobu zelo pomemben tudi z vidika resocializacije obsojencev. "Dob niso samo rešetke, je tudi gospodarska in kmetijska proizvodnja. Poleg zaprtega in polodprtega oddelka je na Dobu tudi odprti oddelek. Obsojenci, ki v njem prestajajo kazen, lahko normalno delajo pri zunanjih delodajalcih. Več kot dvesto obsojencev na leto na Dobu dobi tudi možnost za izobraževanje in usposabljanje. Trenutno je več kot 60 odstotkov obsojencev vključenih v različne delovne aktivnosti. Pri tem je lahko Slovenija dober zgled tudi drugim evropskim državam," je še dejal Zalar.
