Ob napadu na gobarja in vse bolj rednih obiskih kosmatincev v Velikih Laščah se tamkajšnji prebivalci ponovno sprašujejo, ali je mirno sobivanje z medvedi sploh mogoče. "Seveda je možno. On naj sobiva v gozdu, mi pa bomo sobivali v kulturni krajini," bolj zares kot za šalo meni gozdar in lovec Branko Žunič iz Grčaric. Žunič se z medvedi srečuje redno, nazadnje v Dragi, kjer je medved nedavno teroriziral tamkajšnje vaščane. "Ljudje so se bali stopiti iz hiše, avtobus jih je odlagal pred hišnimi vrati, otroci pa so bežali ob belem dnevu," opisuje Žunič, ki trdi, da z varovanjem štirinožcev, kakršnega se gremo danes v Sloveniji, medvedom delamo le medvedjo uslugo. "Nekateri pravijo, pustite medvede pri miru. Ko ti pridejo med ljudi in se zgodi kaj hudega, pa bi jih naenkrat vse pobili. To pa tudi ni rešitev," še pravi Žunič.
Zaradi medvedov drugorazredni državljani
Rednih medvedjih obiskov so v zadnjih mesecih deležni tudi Velikolaščani, ki so po prepričanju tamkajšnjega župana Antona Zakrajška drugorazredni državljani. "Pred kratkim smo bili priča pravemu pogromu na medveda v bližini Kranja. Čeprav ni ogrožal niti napadel nikogar, je bilo dano dovoljenje za odstrel. Ko pri nas uničuje poljske pridelke, bale sena, čebelnjake in se sprehaja po dvoriščih ter vrtovih, pa se ne odzove nobena institucija," trdi Zakrajšek, ki pravi, da bi bilo treba z območja odstraniti predvsem medvede, ki redno delajo škodo in ogrožajo ljudi. Z njim se strinja tudi domačinka Martina iz Stop, ki ima za seboj kar nekaj medvedjih srečanj: "Tu živimo že od nekdaj, a medvedi niso na dvorišče prihajali nikoli. Kot otroci smo sicer videvali njegove stopinje, videli pa ga ob belem dnevu nismo," pravi Martina, za katero sožitja z medvedom ni, saj to ni mirna žival, temveč zver.
Kljub vsemu pa izrednega odstrela v Velikih Laščah ne bo. "V primeru Drage so bile težave z medvedko dalj časa, v Velikih Laščah pa medved ni napadel nikogar," pojasnjuje Miran Bartol z območne enote Zavoda za gozdove. Čeprav je štirinožec pred nedavnim lovil tudi velikolaškega gobarja, pa kočevski strokovnjak meni, da ga je medved hotel le prestrašiti. "Če bi ga hotel ujeti in napasti, bi to gotovo lahko storil," je dejal Bartol.
Medvede v bližino naselja privablja hrana
Po mnenju strokovnjakov je sobivanje medvedov in ljudi možno, a se je treba zanj potruditi, je prepričan Miha Krofel z Biotehniške fakultete v Ljubljani. "Odstrel je eden izmed pomembnih ukrepov za zmanjševanje konfliktov, še zlasti ko gre za medvede, ki so izgubili strah pred človekom. Vendar to ni edini in pogosto tudi ne najbolj učinkovit ukrep," pravi Krofel. Dosedanje analize slovenskega projekta, katerega glavni cilj je prav raziskovanje vzrokov konfliktov z medvedi, namreč kažejo, da živali v veliki večini primerov v bližino naselja privablja hrana človeškega izvora. "Konflikti se lahko zmanjšajo z omejevanjem dostopa do takšne hrane, in sicer z rednim odvažanjem smeti, prepovedjo hranjenja medvedov ob stikih z ljudmi, uporabo pred medvedi varnih smetnjakov, preprečevanjem odlaganja klavniških odpadkov ob vaseh in zaščito čebelnjakov, sadovnjakov in drobnice z električno ograjo," pojasnjuje Miha Krofel.
Da problemov samo z odstrelom ne bodo rešili, se zaveda tudi lovec Branko Žunič, ki je izpostavil še dve težavi. "Zaradi medveda in volka izgubljamo v gozdovih ostalo divjad. Da niti ne govorimo o osiromašenosti gozdov. Se je kdo vprašal, kaj lahko medved sploh je? Kje so vse te silne jagode, maline in druga hrana, o kateri se govori? Na drugi strani pa vemo, da v gozdu ni nobenega miru, saj vanj rinejo gobarji, skavti, športniki in drugi ljubitelji narave. Označene so celo nekatere poti v bližini brlogov, a to je že druga zgodba," pravi Žunič.
Nimamo niti enega pred medvedom varnega zabojnika
"Čeprav organske smeti v zabojnikih medvede leto za letom privabljajo na ista mesta, v Sloveniji še vedno nimamo niti enega pred medvedom varnega zabojnika za smeti. Zaradi tega se vsako leto pojavlja potreba po izrednem odstrelu, ljudje pa se zaradi tega in zaradi ponavljajočega privabljanja in zadrževanja vedno novih medvedov v bližini njihovih bivališč, ne počutijo nič manj ogrožene. Z ureditvijo zabojnikov, s katerimi organski odpadki in druge smeti ne bi bile več dostopne medvedom, bi zelo verjetno dolgoročno rešil konflikte na teh lokacijah," je prepričan Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete.
