Za bralce smo zbrali nekaj pogostih vprašanj, ki jih ljudje postavljajo strokovnjakom Inštituta za računovodstvo. Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo pripravljajo predvsem Maja Bohorič, Beti Božnar, mag. Mateja Drobež Tomšič, Marija Ravnik, Branka Svilar Mugoša in Kristinka Vukovič. Mnenja so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Obračun najemnine

Pravna oseba ima v najemu prostor, ki ga je najela pri fizični osebi. Dogovorjena najemnina je 700 evrov. V pogodbi je tudi navedeno, da dejanske stroške (elektrika, voda itd.) plača najemnik. Tega je za okoli 200 evrov na mesec. Kako obračunamo to najemnino? Kako sestavimo REK-obrazec? Od katerega zneska se priznavajo 40-odstotni normirani stroški - od 700 evrov najemnine ali od skupno 900 evrov najemnine in stroškov? Kako lahko sploh te stroške knjižimo v knjige, če se računi na primer Elektra glasijo na to fizično osebo?

Če ste se s fizično osebo v najemni pogodbi dogovorili, da je bruto najemnina 700 evrov, potem od tega zneska odštejete 40 odstotkov normiranih stroškov, ki se priznajo zaradi tega, ker najemodajalec vzdržuje poslovni prostor (običajno investicijsko vzdrževanje krije najemodajalec, tekoče stroške vzdrževanja pa najemnik). Če ste se slučajno z najemnikom dogovorili, da najemnina znaša 700 evrov neto, je treba najprej to spremeniti v bruto znesek in potem upoštevati normirane stroške.

Oprostitev plačila DDV pri dobavi osnovnih sredstev

Podjetje pri nabavi osnovnih sredstev (opreme) ni imelo pravice do odbitka vstopnega DDV. Sedaj ta osnovna sredstva prodajate. Zanima vas, ali je treba napisati klavzulo, da je DDV vračunan v ceno, in kateri člen zakona ali pravilnika je treba navesti.

V 3. točki 44. člena ZDDV-1 obstaja določba, da so dobave blaga oproščene (na primer prodaje osnovnih sredstev), če so se osnovna sredstva uporabljala za namene oproščenih transakcij oziroma transakcij iz 42. člena ZDDV-1 in 44. člena ZDDV-1, če davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV za to blago, ali blaga, pri pridobitvi oziroma proizvodnji katerega ni imel pravice do odbitka DDV v skladu s 66. členom ZDDV. Slednji primer bi bil na primer nakup osebnega motornega vozila, od katerega davčni zavezanec ni smel odbiti vstopnega DDV.

Odsotnost z dela brez pravice nadomestila plače

Prosite za obrazložitev obračuna "neplačane odsotnosti" pri oddaji kontrolnih podatkov za dohodnino. Bruto znesek neplačane odsotnosti ni vključen v dohodek; pod prispevke za socialno varnost se upoštevajo vsi obračunani prispevki neplačane odsotnosti razen prispevkov PIZ, ki jih plača delodajalec. Sprašujete, ali gre za enako upoštevanje tudi pri invalidu nad kvoto, kjer se prispevki PIZ le obračunajo.

Odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila plače predvidevajo posamezne kolektivne pogodbe. Od "neplačane odsotnosti" se plačajo prispevki za PIZ, zdravstveno zavarovanje in starševsko varstvo. Posebnost pri plačilu 15,50-odstotnega prispevka za PIZ delavca je, da ga praviloma za delavca plača delodajalec. V tem primeru tega zneska seveda ne upoštevamo pri oddaji kontrolnih podatkov kot prispevke, ki znižujejo davčno osnovo zavezanca/delavca. pm