Jabolko spora med njimi je prihodnja lastniška struktura. Banke, ki so pripravljene podpreti sanacijo Merkurja, so doslej namreč vztrajale, da bodo del zavarovanih terjatev pretvorile v lastniški delež pod pogojem, da sedanji lastniki pristanejo na razvodenitev njihovega lastništva, da torej banke in dobavitelji rešujejo Merkur in ne njegovih lastnikov. Slednji na to ne želijo pristati in zatrjujejo, da so pripravljeni tvegati tudi stečaj Merkurja ter odgovornost prelagajo na banke. Med tistimi, ki se bankirjem najbolj postavljajo po robu, je Sava. Toda na dan prihajajo podrobnosti, ki razkrivajo drugačno vlogo Save pri menedžerskem odkupu Merkurja, kot jo je prikazovala njena uprava z Janezom Bohoričem na čelu. Kot kaže, je namreč Sava zaradi tajnih dogovorov, ki sta jih sklepala Janez Bohorič in nekdanji predsednik uprave Merkurja ter največji družbenik Merfina Bine Kordež, celo dolžnica Merkurja. Zato se zastavlja vprašanje, ali bodo Merkur in njegovi ostali lastniki od Save zahtevali vračilo razlike v ceni, ki je v dobro Save nastala ob prodaji družbe Sava Trade, ko so nastajali zametki menedžerskega odkupa Merkurja.
Razkrivamo vsebino dokumentov, ki kažejo, da sta Janez Bohorič in Bine Kordež že ob Savini pridobitvi Merkurjevih delnic (leta 2006 je Sava Merkurju prodala hčerinsko trgovsko družbo Sava Trade, kot del kupnine pa je prejela delnice Merkurja) dogovorila nakupna in prodajna upravičenja. Merkur je namreč družbo Sava Trade preplačal za okoli 45 milijonov evrov, to razliko pa naj bi Sava in Merkur poravnala v naslednjih letih oziroma ob izstopu Save iz lastništva Merkurja. Že takrat naj bi Bohorič in Kordež sklenila zaupen dogovor, po katerem bi delnice Merkurja od Save odkupili menedžerji Merkurja. Če bi do uresničitve dogovora prišlo, bi Kordeževi do delnic Merkurja dejansko prišli po občutno nižji ceni od prevzemne (405 evrov za delnico), na katero se je ves čas sklicevala tudi Sava ob očitkih, da je odškodovala lastnike, ker leta 2007 ni sprejela prevzemne ponudbe. Merkurjevi menedžerji, ki bi v tem času že zavladali Merkurju, bi namreč v resnici za delnico morali odšteli le okoli 225 evrov.
»Merkur in Sava sta v zadnjih letih sodelovala pri odkupih ali prodajah vrednostnih papirjev. Tako je bila med drugim tudi Sava lastnik delnic Merkurja in z njimi smo se dogovorili za prodajo teh delnic Merfinu po določeni ceni, za katero sta obe strani ocenili, da je korektna in v interesu prodajalca in kupca v času dogovora. Ker pa Merfin tega odkupa ob prevzemu še ni bil sposoben realizirati, je bilo s Savo dogovorjeno, da sodeluje pri prevzemu kot član konzorcija in te delnice proda kasneje po dogovorjeni ceni, povečani za stroške financiranja. Dogovorjena cena je bila nižja od prevzemne. Ker pa opcijska pogodba ni bila pravočasno razkrita, smo se s Savo dogovorili, da se podpiše opcijska pogodba po prevzemni ceni, razliko do prvotno dogovorjene cene pa bi Sava vrnila v drugi obliki. Današnja vrednost razlike je okoli 45 milijonov evrov,« je razvidno iz korespondence med udeleženci posla.
Korespondenca pojasnjuje tudi številne posle, ki jih je v zadnjih letih sklenil Merkur. Ker Merfin ni zmogel odkupiti Savinega deleža Merkurja, je namreč uprava Merkurja večkrat prisluhnila željam Save in ji pomagala pri različnih transakcijah z delnicami Save in Maksime Invest.
Ob tem se zastavlja vrsta vprašanj. Kot vse kaže, je vodstvo Save prikrivalo dejanski dogovor z vodstvom Merkurja ne samo pred lastniki, bankami in javnostjo, ampak celo pred svojim nadzornim svetom. Vsebina korespondence namreč pojasnjuje kasnejše obotavljanje Save pri prodaji Merkurjevih delnic in ravnanje nadzornega sveta, ki je na predlog uprave potrjeval anekse k opcijski pogodbi za prodajo delnic Merkurja Merfinu po ceni 405 evrov za delnico z obrestmi. Sava je namreč, kot je znano, sklenila več aneksov k opcijski pogodbi, s katerimi so podaljševali rok za prodajo Merkurjevih delnic, dokler sredi letošnjega leta ni postalo dokončno jasno, da Merfin zaradi finančne krize delnic ne more odkupiti in jih je zato Sava vzela nazaj.
Sava je posel z Merfinom v javnosti upravičevala z visokim kapitalskih dobičkom, ki da ga bo ustvarila ob prodaji Merkurjevih delnic. Še konec lanskega leta so v Savi pričakovali, da bodo za petinski delež dobili več kot 110 milijonov evrov, kar je bistveno več od njihove nakupne cene. Toda dokumenti te trditve postavljajo pod vprašaj. Razkrivajo namreč, da bi morala Sava od kupnine za delnice Merkurja slednjemu vrniti okoli 45 milijonov evrov, od Merkurja pa tudi odkupiti za okoli 40 milijonov evrov delnic Save in Maksime Invest, ki jih je v preteklih letih kupoval po njenem naročilu.
vesna.vukovic@dnevnik.si
matjaz.polanic@dnevnik.si
suzana.rankov@dnevnik.si
