Za SCT ovira postopki pred UVK in neplačništvo

Ker predlog zakona med drugim določa, da do garancij niso upravičene gospodarske družbe, ki so v postopkih zaradi kršenja predpisov o varstvu konkurenc, in takšne, ki imajo do dobaviteljev ali podizvajalcev neporavnane zapadle obveznosti, SCT oziroma podjetja iz skupine SCT za garancije države sploh ne bi mogla kandidirati. Urad za varstvo konkurence namreč proti SCT in množici njegovih hčerinskih podjetij vodi postopek zaradi kartelnega dogovarjanja pri gradnji avtocest.

Koliko neporavnanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev ima SCT, ni znano. Iz uradno dostopnih podatkov je sicer razvidno, da SCT obveznosti poravnava več kot 120 dni po zapadlosti. Neplačništvo je v gradbeni panogi po podatkih Ajpesa sicer vse bolj razbohoteno. Avgusta je namreč delež dospelih neporavnanih obveznosti v gradbeništvu dosegal že skoraj 37 odstotkov celotnih, kar dnevno v povprečju pomeni dobrih 117 milijonov evrov.

Na naše vprašanje, ali so prav ti pogoji "nedorečenost" v predlogu zakona, zaradi katerih ga vlada še ni obravnavala, je premier Borut Pahor odvrnil, da "te informacije nimam, da bi bil to razlog. Ker predlog še ni prišel do mene, se sicer s tem ne ukvarjam". Radićeva pa predloga zakona ni želela komentirati, ker še ni bil obravnavan na seji vlade. "Vprašanja so v tem trenutku irelevantna," je dejala. Predlagatelj zakona je sicer minister za finance Franc Križanič, ki je še prejšnji teden dejal, da bo vlada SCT zagotovila garancije za posle v Libiji.

"Zakon preveč tvegan za državni proračun"

V minulih dneh smo pri poslanskih skupinah vladne koalicije iskali stališče do garantnega zakona. Doslej so konkreten odgovor poslali le iz poslanske skupine Zares, kjer sprejemu takšnega besedila zakona nasprotujejo. "Znano besedilo zakona je z našega vidika preveč rizično za državni proračun in je zato za nas nesprejemljivo," so pojasnili. Na naše vprašanje, ali je po njihovi oceni sprejemljivo, da vlada s posebnim zakonom rešuje SCT, pa so v Zares odgovorili, da "država ne rešuje podjetja SCT, ampak konkreten projekt". Iz poslanske skupine LDS so nam še pred seznanitvijo s predlogom garantnega zakona odgovorili, da "podpiramo rešitve, ki spodbujajo oziroma pomagajo podjetjem, ki imajo dolgoročno perspektivo in delujejo zakonito in pregledno".

Spomnimo, da je predlog zakona nastal po tem, ko niti Nova Ljubljanska banka (NLB) niti državna SID banka nista želeli odobriti garancij in zavarovanj teh garancij za približno 330 milijonov evrov vreden gradbeni posel SCT v Libiji. Posebna komisija SID banke, v kateri sedijo tudi predstavniki treh ministrstev, zavarovanj brez dokapitalizacije SCT in še nekaterih drugih zahtev ni želela odobriti. NLB pa, kot je znano, garancij ne želi izdati, dokler jih ne zavaruje SID banka. Poleg tega je NLB do SCT že zdaj skoraj maksimalno izpostavljena, nadzorniki banke pa po naših informacijah od uprave pričakujejo, da znatno zmanjša največje izpostavljenosti s sicer zakonsko določenih 20 odstotkov kapitala.

barbara.hren@dnevnik.si