Wulff je v svojem govoru, težko pričakovanem prvem večjem nastopu, odkar je pred skoraj 100 dnevi prevzel položaj, pohvalil pogum vzhodnih Nemcev, ki so po njegovem "nosili največje breme sprememb zaradi ponovne združitve Nemčije", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Govoril je tudi o migracijah in integraciji, temah, ki sta v zadnjih mesecih v Nemčiji dvigali veliko prahu. Ob tem je pozval vse narodnosti in verstva k skupnemu življenju "brez sanjarjenja ali strahu". Opozoril je tudi na izločenost migrantov v Nemčiji in na vse večje socialne razlike.
Wulff se je v svojem govoru dotaknil tudi vere. "Krščanstvo je del Nemčije. Judovstvo je del Nemčije. In sedaj je tudi islam del Nemčije," je poudaril.
Osrednje slovesnosti v bremenski mestni dvorani se udeležujejo tudi predsedniki vlad nemških zveznih dežel, diplomatski zbor, pa tudi predstavniki zaveznic iz druge svetovne vojne. Med 1400 povabljenimi so tudi običajni državljani z zaslugami pri ponovni združitvi Nemčije.
3. oktober 1990 pomeni konec procesa združevanja Nemčije, ki se je začel s padcem Berlinskega zidu 9. novembra 1989. Zid, ki ga je NDR zgradila tako rekoč čez noč, je bil 28 let simbol razdelitve ene najpomembnejših evropskih prestolnic in v bistvu vsega sveta na dva tabora. Z njegovim padcem je izginila ena od meja, ki je ločevala ljudi, Evropa pa je stopila korak bližje na poti k združeni celini.
