V vodilni skupini sta v cilj prišla tudi Grega Bole in Jani Brajkovič, ki sta zasedla 11. oziroma 22. mesto. Simon Špilak je zasedel 31. (+2:13), Gorazd Štangelj 44. (+7:22), Jure Kocjan 48. (+7:22), Kristijan Koren in Borut Božič pa sta odstopila.
"Neverjetno, še zmeraj ne morem verjeti, da sem izpolnil eno svojih velikih želja. Zmagoval sem že na mnogih dirkah, naslov svetovnega prvaka pa mi je manjkal, čeprav sem ga kar dolgo lovil. Nagrada za potrpežljivost je prišla v Geelongu. Proga mi je bila pisana na kožo, čeprav sem sredi dirke že obupal. Ko so Italijani napadli in oblikovali ubežno skupino, sem mislil, da je konec. Rekel sem si, bo pa zmago lovil rojak Edvald Boasson Hagen, ki je bil v skupini. A smo ubežnike vendarle ujeli. Treba je bilo samo ostati v skupini, priti do cilja. Z nekaj sreče mi je uspelo, v sprintu pa sem bil zelo močan," se je na cilju smejalo Norvežanu, ki je na prestolu zamenjal Avstralca Cadela Evansa.
Dirka se je sicer odvila po napovedanem scenariju. Tega niti ni bilo težko predvideti, če si natančneje spremljal dirki žensk in mlajših članov. Začetek na cesti Melbourne - Geelong je bil v znamenju pobega petih kolesarjev, ki so imeli pred nezainteresirano glavnino že več kot 23 minuti prednosti. A ko so tekmovalci uvideli, da bi lahko prišlo do hudega zapleta, ki bi se zgodil, če bi ubežniki preden bi skupina prišla v Geelong že prevozili en krog, so se predramili. Še preden so ubežnike ujeli, pa se je začela dirka za preživetje. Dirka na izpadanje, kot so jo poimenovali tekmovalci, ki so jo primerjali z belgijskimi klasikami. Hud ritem in neprestani napadi so dirko naredili težko, "preživeli" so le najmočnejši.
V zadnjih krogih je prišlo tudi do nekaj nevarnejših pobegov, najnevarnejšega so "zakuhali Italijani", ki niso imeli v svojih vrstah prav nobenega sprinterja (legendarni sprinter Mario Cipollini je že ostro kritiziral selektorja Paola Bettinija), a Giovanni Visconti in Vincenzo Nibali s soubežniki nista držala. Samostojno si je želel na cilj priti tudi prvi favorit Belgijec Philippe Gilbert, toda kljub izredni formi tudi njemu ni uspelo. Zadnja kolesarja, ki sta vsaj za trenutek pomislila, da bi bila lahko ona tista srečneža, sta bila Rus Vladimir Gusev in Slovenec Jani Brajkovič. Belokranjec je še kilometer in pol držal vodilni položaj, toda do konca ga ni mogel zadržati.
"Poskušal sem, a mi je bilo jasno, da bi se mora zgoditi čudež. Dal sem vse od sebe, on je tudi dal vse od sebe, toda če je na svetovnem prvenstvu skupina za tabo, nimaš veliko možnosti. Vsekakor pa sem zelo zadovoljen s svojim nastopom in tudi z nastopom ekipe," je dejal še ne povsem zdrav Brajkovič, ki je v zaključku nesebično pomagal Gregi Boletu, na vzponih nekajkrat poskrbel, da se skupina ni razdrla, na koncu pa zabeležil še zelo soliden rezultat.
Poteza Brajkoviča je samo ena od mnogih, ki so Slovence promovirale v eno izmed glavnih protagonistov dirke. Čeprav se je dirka že kmalu končala za enega izmed glavnih adutov Boruta Božiča, ki je nekoliko predolgo opravljal potrebo ob cesti in ni več mogel uloviti skupine, so bila ena izmed vidnejših reprezentanc. Ves čas je bil vsaj eden na čelu karavane, v zaključku pa je jih je bilo v ospredju celo več. Simon Špilak je odlično opravil svoje delo, presenetil je Jure Kocjan, zelo dobro pa je šlo tudi Boletu.
In da Bole ostane med najboljšimi do sprinta je bila tudi želja slovenskega tabora. V "boksu" je pred zaključnim sprintom vladala velika napetost, vsi so upali, da se bo Gorenjec vmešal v boj za kolajne. V sprint je prišel v solidnem položaju, a prave moči v nogah ni imel. Nekoliko je bil tudi zaprt, saj desna stran zaradi vetra ni bila najboljša za sprint, tako da se je moral na koncu zadovoljiti z 11. mestom.
"Razočaran sem, ker ob taki pomoči reprezentančnih kolegov nisem dosegel boljšega rezultata. Razočaran sem predvsem zaradi ekipe, drugače 11. mesto ni slabo, če pogledamo kdo je bil vse pred mano. Jaz sem se držal favoritov, enkrat sem poskušal iti v beg, a neuspešno, nato sem si rekel, da bom tvegal in ne bom trošil moči. Izteklo se je dobro, žal pa na koncu nisem imel moči za kaj več. Manjka mi dolgih dirk, letos sem vozil le eno tako dolgo dirko. Manjka mi tudi izkušenj, saj letos šele prvo leto nastopal v najmočnejši konkurenci," je imel na cilju mešane občutke Bole, ki se je zahvalil moštvenim kolegom za pomoč, dodal pa, da ga rezultati na vrhu niso prav nič presenetili: "Na vrhu so hitri kolesarji. Vsi so sodili v krog favoritov, velikega presenečenja ni bilo."
Člani so na cestni preizkušnji poskrbeli, da Slovenci iz Avstralije odhajajo dvignjenih glav. Uvrstitve med deseterico sicer niso dosegli, a svojo vožnjo dokazali, da niso kolesarski eksoti in da gre nanje računati tudi v prihodnosti. Vožnja, kot so jo pokazali v Avstraliji, bo slej kot prej prinesla želene rezultate, to poudarjajo vsi.
"To je bila naša najboljša predstava v zgodovini, čeprav je zmanjkala pika na i. Take homogenosti v naši reprezentanci še ni bilo. Tudi v času, ko smo naredili boljši rezultat," je dejal kapetan ekipe Gorazd Štangelj, podobno pa je menil tudi Brajkovič: "Z Boletom imamo v naslednjih letih vse možnosti, da osvojimo kolajno. Je talentiran, ko bo imel več daljših dirk v nogah, bo še konkurenčnejši. Ni isto sprintati po 170 ali 270 kilometrih."
