Na papirju imata za to največ možnosti Grega Bole in Borut Božič, ki sta sicer sprinterja, a znata voziti tudi v klanec. Prav dva vzpona sta razlog, da strokovnjaki napovedujejo, da bo zmagovalca odločil sprint manjše skupine. Hvastija upa, da bo v tej skupini vsaj eden slovenski predstavnik, seveda si želi, da bi bil ta nekdo Grega Bole, ki mu je krajši in ne najbolj strm ciljni vzpon pisan na kožo, ali vsaj Borut Božič.

"Če bi Grega ali Borut prišla v tej skupini, sta lahko zelo visoko. Deseterica je tisto, kar si želimo, s tem bi dokazali, da smo v vrhu svetovnega kolesarstva. Proga je nekoliko težja, kot smo pričakovali, a vseeno ne pretežka. Eden od vzponov je zelo zahteven, vendar ne predolg, tudi število krogov ni veliko za profesionalce, saj jih bodo po 80 kilometrih ravnine prevozili le 11. Vse to kaže na to, da se bo za zmago udarila manjša skupina, toda napovedi so sila nehvaležne" je pred dirko dejal Hvastija.

Taktiko za take dirke je težko sestaviti. Dejstvo je, da bo treba biti ob pravem času na pravem mestu. Ker radijske povezave niso dovoljene, bo za to poskušal skrbeti najbolj izkušen reprezentant Gorazd Štangelj, ki zna oceniti, kaj je prav in kaj ne. To je dokazal že velikokrat, nazadnje na državnem prvenstvu, na katerem je s svojo glavo prišel do naslova.

"Vsekakor je težko kaj napovedati. Vsi bi radi uganili razplet dirke, da bi si olajšali delo pri nadzoru, a je to praktično nemogoče. Tokratna preizkušnja bo še bolj nepredvidljiva zaradi vremenskih razmer, saj je vsak dan zelo vetrovno in v nedeljo najbrž ne bo drugače. Tudi ravninski del bo precejšnji zalogaj, vse ekipe si že belimo glave, kako bi ta del odpeljali brez kakšne izgube. Sicer tu ne bo nihče odpadel, lahko pa bo porabil ogromno moči, da pride do krogov. Zaključni, krožni del pa je tako težak, da bo štel vsak atom moči, s katero bo potrebno varčevati od začetka do cilja," razmišlja veteran, ki je na svetovnem prvenstvu prvič tekmoval že leta 1995 v Kolumbiji.

Kot je že pred odhodom v Avstralijo dejal selektor Hvastija, ima Slovenija zelo močno ekipo, pripravljeno za vse možne razplete. S tem se strinja tudi Štangelj: "Mi upamo, da bo dirka potekala po našem scenariju. Ekipa je sestavljena za vse možne razplete. Imamo enega odličnega sprinterja Božiča, enega dobrega sprinterja Jureta Kocjana, imamo dva eksplozivna tekmovalca Boleta in Simona Špilaka, za srednji del pa smo jaz, Jani Brajkovič in Kristijan Koren. Potrebno bo imeti dober dan in nekoliko sreče, mislim pa da se lahko enakovredno kosamo s konkurenco," ima zaupanje v reprezentanco kolesar Astane.

Ekipa je imela v zadnjem času kar precej težav. Božič je že na prvem treningu padel, si poškodoval koleno in ramo, Brajkovič in Koren sta se prehladila, Bole pa se je boril s prilagajanjem na časovno razliko, v petih dnevih je preživljal "težke" noči. Toda s podobnimi rečmi so se ubadali tudi v drugih reprezentancah, kar je v razmerah, ki trenutno vladajo v južni Avstraliji, povsem normalno. Najbolj razveseljivo je, da se stanje izboljšuje, na dan dirke bi moralo biti vsaj blizu optimalnega.

"Težko je vedeti, v kakšnem stanju bom v nedeljo. Mogoče so mi počitek in lažji treningi celo koristili, da bom na dirki bolj svež. Na kolenu sicer še imam hematom, a se stanje izboljšuje. Vedno sem optimistično razpoložen in tako je tudi tu. Moja pričakovanja so bila visoka, taka tudi ostajajo, upam le, da se mi nesreča oziroma neprevidnost na treningu ne bo maščevala. Vsekakor so moje želje priti v cilj v najhitrejši skupini, in se v sprintu boriti za čim boljšo uvrstitev," je svoje načrte predstavil Božič, najhitrejši član reprezentance.

Bole, za mnoge prvi slovenski adut, ki ima za seboj fantastično sezono, se je v Geelongu spopadal z drugačnimi težavami. Mučila ga je nespečnost, a tudi pri njem se stanje popravlja: "Upam, da se bom vsaj noč pred dirko naspal. Rezultata ne bi rad napovedoval oziroma ga ne morem. Dejstvo je, da mi proga zelo ustreza, da sem dobro pripravljen. A klanec je vseeno zelo težak in to ima lahko velik vpliv na razplet. Veliko bo odvisno, kako bodo dirkale druge ekipe. Tudi Božič ima lepe možnosti za dober rezultat, mi pa bomo med dirko videli, kakšno bo stanje in se dogovorili, za koga bomo dirkali v zaključku."

Prvi favorit na dirki je Gilbert, a favoriti ne zmagujejo vedno

Kot vsako leto je kandidatov za naslov veliko, strokovnjaki tokrat za prvega kandidata za zmago razglašajo Belgijca Philippa Gilberta.

"Nočem si delati dodatnih pritiskov. Jasno mi je, da so me rezultati na zadnjih dirkah postavili v ožji krog favoritov. Toda teh je veliko, zato se z napovedmi nočem obremenjevati," Belgijec ni ravno zadovoljen, da ga predvsem belgijska javnost že vidi v mavrični majici. Za Gilberta je značilno, da je ravno v zadnjem delu sezone vedno v formi, na zadnjih prvenstvih je bil vedno v krogu favoritov, a ga je pritisk dodatno obremenjeval, tako da je vselej ostal praznih rok. Letos naj bi se to spremenilo, mentalno naj bi postal močnejši, čeprav je res, da pričakovanja javnosti še nikoli niso bila tako visoka, še nikoli ni na stavnicah kotiral tako visoko. To si je zaslužil predvsem z nastopi na septembrski Vuelti, kjer je dobil dve etapi, kar nekaj časa nosil rdečo majico, nekajkrat pa se je izkazal tudi v sprintih lažjih etap.

Videti je, da ima Belgijec res vse možnosti, da uspe. Proga mu ustreza, zelo je podobna belgijskim klasikam, na katerih igra veliko vlogo veter. A po drugi strani najbrž ne bo tako selektivna, kar krog tekmovalcev, ki imajo možnosti za odmeven dosežek, le še povečuje. Dva vzpona, ki jih bo morala karavana po prvih 82 kilometrih ravnine od Melbourna do Geelonga premagati 11-krat, bosta s selekcijo gotovo opravila, a pričakuje se, da bo zmagovalca odločil sprint skupine 20 do 40 kolesarjev. Tu pa bo moral biti Belgijec zelo, zelo močan.

V najožji krog favoritov glede na konfiguracijo proge spadajo še Italijan Filippo Pozzato, Rus Aleksander Kolobnjev, Kanadčan Ryder Hesjedal, Luksemburžan Fränk Schleck, Španec Oscar Freire, Nemec Andre Greipel in Avstralca Matt Goos in Allan Davis. Pozzato, adut močne italijanske vrste, ki ima gotovo še nekaj asov v rokavu, je dobil zadnjo pripravljalno tekmo v Avstraliji, kar mu je še povečalo samozavest. Kolobnjev je na velikih tekmovanjih, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre, vedno v ospredju, starejši od bratov Schleck bo tu reševal ne posebej posrečeno sezono in je po poročilih tistih, ki so ga v zadnjem času spremljali, v odlični formi. Freire končuje kariero in bi za konec rad postal prvi kolesar, ki je na svetovnem prvenstvu zmagal štirikrat, Hesjedal je blestel na zadnjih dirkah Pro toura v Kanadi, za Greipla naj bi garala nemška ekipa, ni dvomiti, da imajo visoke cilje tudi domačini.

Naslov prvaka brani Cadel Evans

Avstralci bodo tudi branili mavrično majico, ki jo je lani iz švicarskega Mendrisia domov odnesel Cadel Evans. Zaradi ne posebej težke proge gorski specialist nima pravih možnosti, čeprav se ne predaja vnaprej. Bele zastave v Avstralijo niso pripeljali niti specialisti za klasične sprinte. Sprinta glavnine sicer ne pričakujejo, a večina izmed njih meni, da lahko vzpone premaga enako hitro kot vsi drugi. Predvsem optimistično je razpoložen Američan Tyler Farrar.

Jasno je, da je lahko vsakršna napoved brezpredmetna. Vsaj polovica kolesarjev je v Geelong prišla z upanjem po najvišjih dosežkih, glavni favoriti pa vedno ne zmagujejo. Na takih progah prej redko. Kot je dejal trener slovenske reprezentance Andrej Hauptman, doslej edini slovenski kolesar s kolajno na svetovnih prvenstvih (leta 2001 je bil v Lizboni bronast), ti niti fantastična pripravljenost ne more zagotoviti, da boš na koncu v ospredju: "Sam sem kolajno osvojil, ko nisem ničesar pričakoval. Ko pa sem pokal od moči in pričakoval vrhunski dosežek, sem ponavadi razočaral sebe in druge."