Na službenih poteh tudi med dopustom
Kovaču, ki je na zatožno klop sedel že pred več kot dvema letoma, sodijo, ker naj bi med službovanjem na veterinarski upravi predložil več kot 350 potnih nalogov z lažnimi podatki o službenih poteh, ki jih menda nikoli ni opravil. Po navedbah tožilstva naj bi Kovač od aprila 1999 do oktobra 2002, ko je bil zaposlen na veterinarski upravi, s pisanjem fiktivnih potnih nalogov v škodo državnega proračuna pridobil premoženjsko korist v znesku okoli 27.700 evrov (več kot 6,6 milijona takratnih tolarjev). Največkrat naj bi "obiskal" območje Murske Sobote (63), Slovenj Gradca (48) in Ptuja (47), po zatrjevanju tožilstva pa naj bi obtoženec 22 službenih poti opravil tudi med letnim dopustom.
Poleg Brulca, ki je moral pred sodno dvorano na zaslišanje čakati kar uro in pol, je na tokratnem sojenju na prostor za priče stopil tudi nekdanji direktor Policijske uprave Celje Edvard Mlačnik. "Zaradi tega primera so k meni prišli ljubljanski kriminalisti, ki so preverjali, ali je bil Zoran Kovač v letih 2001 in 2002 res na treh sestankih na naši policijski upravi. Zadevo sem preveril pri vseh vodilnih delavcih celjske uprave, ki so mi zagotovili, da teh sestankov ni bilo," je bil povsem jasen Mlačnik.
Te institucije sploh ne obstajajo
Podobni sta bili tudi zgodbi Viktorja Kožarja in Davorina Korena, ki sta prav tako nastopila kot priči. Kožar, ki dela na izpostavi kmetijsko-gozdarske zbornice v Krškem, je tako povedal, da septembra 2001 na njihovi izpostavi ni bilo nobenega sestanka o problematiki perutnine. "Takrat sem delal kot terenski kmetijski svetovalec in sem se s perutnino ukvarjal zelo malo, vsekakor pa bi moral vedeti, če bi takšen sestanek organizirala naša izpostava," je pred sodnico Majo Šuštar zatrdil Kožar in dodal, da poleg tega pri njih takrat niso imeli niti sejne sobe, kjer bi lahko potekal sestanek s takratnim prvim možem veterinarske uprave.
Davorin Koren iz službe za kmetijstvo in razvoj podeželja v javnem zavodu Triglavski narodni park pa je celo pojasnil, da institucije, pri katerih naj bi bil v letih 2001 in 2002 Zoran Kovač na treh sestankih oziroma srečanjih, sploh ne obstajajo. Med drugim naj bi šlo za sestanek s sirarsko zvezo in za srečanje sirarjev, je med zaslišanjem priče povedala sodnica. Koren, ki drugače dela na območju zgornjega Posočja, pa je dodal, da so o problematiki zapiranja sirarn sicer govorili tudi z veterinarsko upravo in njenim šefom Kovačem, a je edini sestanek s prvim možem uprave potekal v Ljubljani.
Čeprav sodni postopek proti Zoranu Kovaču poteka že dobri dve leti, se zagotovo še ne bo kmalu končal. Poleg tega se lahko v bližnji prihodnosti še dodatno zaplete, saj je zagovornik obtoženega Peter Žnidaršič na zadnjem sojenju izrazil sum, da je bila obtožencu kršena ustavna pravica do naravnega sodnika. Enostavneje rečeno, to pomeni, da morda kazenskega spisa v obravnavo ni prejel sodnik, ki bi ga moral po sodnem redu, temveč naj bi šla zadeva nekako "mimo vrste". Če bi se odvetnikovi sumi potrdili, bi moral ta obsežen in zapleten primer prevzeti drug sodnik, hkrati pa bi to verjetno pomenilo tudi, da zgodba nikoli ne bo dočakala pravnomočnega razpleta, temveč bo prej zastarala.
