To pomeni, da je Peko prodajal nepremičnine, ki niso bile v njegovi lasti, temveč v lasti Republike Slovenije, čeprav so bile v zemljiških knjigah vknjižene na njegovo ime. Pri tem velja izpostaviti, da Peko državnemu podjetju DSU še ni posredoval seznama, koliko nepremičnin v državah nekdanje Jugoslavije je bilo pravzaprav v njegovi lasti.

Tega seznama Gorjup-Brejčeva niti nam ni želela posredovati, "ker posega na področje razkrivanja podatkov, ki so poslovna skrivnost". Po neuradnih informacijah pa so v Peku v letu 2001 izdelali seznam, iz katerega je razvidno, da je imel pred razpadom nekdanje Jugoslavije v Srbiji 29 nepremičnin, na Hrvaškem 12, v BiH devet, v Makedoniji tri in v Črni gori prav tako tri nepremičnine. Celotna kvadratura nepremičnin je znašala približno 8600 kvadratnih metrov, ocenjena vrednost vseh nepremičnin pa je v letu 2001 znašala 5,7 milijona evrov. Od leta 2002, se pravi, ko je Peko vodila Gorjup-Brejčeva, pa do leta 2009 naj bi po naših informacijah Peko v Srbiji prodal od deset do trinajst nepremičnin.

V letu 2003 je hčerinsko podjetje Peka v Beogradu Slovenski Peko na srbsko ministrstvo za trgovino naslovilo prošnjo za vračilo nepremičnin, ki so bile do razpada nekdanje Jugoslavije v lasti Peka. Na ministrstvu za trgovino so Peku odgovorili, da nepremičnine sicer ostajajo v družbeni lastnini, vendar pa se lahko uporabljajo, če Slovenski Peko prevzame vse zaposlene. Toda pri tem so na ministrstvu za trgovino poudarili, da se nepremičnine ne smejo odtujiti, obremeniti s hipotekami in dajati v najem brez soglasja srbske vlade. Po trditvah Gorjup-Brejčeve se je odredba o prepovedi razpolaganja z nepremičninami nanašala le na tiste lastnike, ki so dejansko izkoristili možnost brezplačne uporabe nepremičnine. "V Peku nismo prodali nobene nepremičnine, ki smo jo dobili v uporabo in v kateri deluje Pekova trgovina," poudarja Gorjup-Brejčeva. Naši viri pri tem opozarjajo, da je možnost brezplačnega najema izkoristil Slovenski Peko, ki deluje na srbskem ozemlju, medtem ko je nepremičnine prodajal Peko.

Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili, je razvidno, da je Peko d.d. objavil nekaj razpisov v srbskih medijih in na podlagi teh razpisov nepremičnine tudi prodal. Takšno ravnanje naj bi bilo v nasprotju s srbsko zakonodajo. Gorjup-Brejčeva trdi nasprotno: "Promet z nepremičninami v Srbiji je bil možen in nepremičnine smo prodali skladno s srbsko zakonodajo. To ne nazadnje dokazuje dejstvo, da so sodišča v Srbiji naše pogodbe overovila. Če bi postopki potekali v nasprotju s srbsko zakonodajo, se to ne bi zgodilo," razlaga Gorjup-Brejčeva. Po trditvah naših virov pa na srbskem sodišču niso nikoli overovili pogodb, temveč le podpise na pogodbah.

Na vprašanje, na kakšni podlagi so kupci nepremičnin lastništvo v zemljiški knjigi sploh lahko prepisali na svoje ime, glede na to, da Peko ni pridobil soglasja srbske vlade glede prodaje, in kdo je lastnik nepremičnin, Peko ali kupci nepremičnin, Gorjup-Brejčeva ni odgovorila, pojasnila pa je: "Uredba, ki ureja to področje, je bila zaradi ocene neustavnosti in zakonitosti odpravljena."

Z domnevno sporno prodajo Pekovih nepremičnin v državah nekdanje Jugoslavije se je v poletnih mesecih ukvarjala Komisija za preprečevanje korupcije. "Zaradi suma storitve več kaznivih dejanj pri prodaji premoženja v Peku v državah nekdanje Jugoslavije smo vložili kazensko ovadbo," pravi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos, ki se mu danes izteka mandat. Gorjup-Brejčeva zatrjuje, da s kazensko ovadbo ni seznanjena, "tako da je ne morem komentirati".

sebastjan.morozov@dnevnik.si