Šef ECB meni, da so "skoraj avtomatske" nefinančne in finančne sankcije "absolutno nujne" za zagotovitev pravilnega delovanja območja evra. Meni tudi, da evropske države vztrajno podcenjujejo svoje javnofinančne težave, zato poziva k vzpostavitvi "telesa modrecev", ki bi poleg Evropske komisije nadzoroval politike držav članic.
Trichet se je danes v Bruslju udeležil redne razprave s člani odbora Evropskega parlamenta za finančne in gospodarske zadeve. Ta se je končala le nekaj ur pred začetkom srečanja posebne skupine predsednika unije Hermana Van Rompuya, ki bo danes prav tako razpravljala o sankcijah, preden bo Evropska komisija v sredo podala svoje predloge o tem.
Evropska komisija bo predvidoma predlagala sankcije v višini 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda za države s prekomernim javnofinančnim primanjkljajem in javnim dolgom. Te naj bi bile uveljavljene avtomatsko, razen če bi bila proti kvalificirana večina držav članic. Poleg tega naj bi predlagala sankcije v višini 0,1 odstotka BDP za države, ki izgubljajo konkurenčnost.
Te predloge podpira Nemčija, ki že vseskozi poziva k zagotavljanju stroge discipline. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je nedavno v pismu celo vnovič pozval k sankcijam v obliki zamrznitve evropskih sredstev, prav tako v Berlinu naj še ne bi opustili zamisli o kaznovanju z zamrznitvijo glasovalnih pravic. Po drugi strani pa Francija, Španija in Italija niso preveč navdušene nad strogimi ukrepi, tako da se danes obeta živahna razprava o tem.
Manj navdušen je bil sicer Trichet danes v Evropskem parlamentu nad predlogom uvedbe evropskega davka na transakcije, češ da ta pomeni "veliko težav", med drugim nevarnost "bega kapitala". Ta davek bi po njegovem mnenju deloval le, če bi veljal globalno, enostransko ukrepanje unije pa zanj ni priporočljivo. Na zadnjem vrhu skupine G20 sicer o tem ni bilo soglasja.
