Poslovno leto se čez nekaj mesecev zaključuje, kakšno bo v primerjavi z letom 2009?

Glede napovedovanja za naprej smo previdni, ker dobivamo mešane signale. Po eni strani Kitajska beleži izjemno rast, lepe stopnje rasti dosega tudi Evropa z Nemčijo kot centralnim motorjem, smo pa previdni zaradi situacije v ZDA, ki predvsem v zadnjih mesecih kažejo znake pospešenega pojemanja rasti. Podatki o povečani ameriški brezposelnosti v tem mesecu nakazujejo, da se kupna moč prebivalstva še nekaj časa ne bo pobrala. Znaki torej pozivajo k ustrezni previdnosti.

Kako ste krizo občutili v Hidrii?

V Hidrii zagotavljamo inovativne rešitve na področju zelene mobilnosti avtomobilske industrije ter na področju trajnostnega ugodja bivanja - področje klimatizacije, ogrevanja, prezračevanja stavb. Kriza je različno prišla do izraza na enem in drugem segmentu. V avtomobilski industriji se je poglabljala v prvi polovici leta 2009, pod vplivom subvencij in ukrepov evropskih vlad je prišlo do ponovnega oživljanja v drugi polovici lanskega leta. Letos je ta industrija dobila dodaten odboj in smo že blizu predkriznim ravnem. Krizo v gradbeništvu smo začutili v letu 2009, sedaj se šele poglablja in bomo iz nje izšli kasneje, upamo da v letu 2011 ali 2012.

Kako blizu ste ravnem pred krizo v avtomobilskem segmentu?

V največji globini krize v prvem četrtletju 2009 smo na področju osebnih vozil v primerjavi z letom 2008 po obsegu padli od 35 do 40 odstotkov. Na področju komercialnih težkih vozil smo padli tudi do 60 odstotkov. Zdaj je ta padec ničen že v primerjavi z letom 2008, kar je zagotovo nepričakovano, saj smo predvidevali, da se bomo na te ravni vrnili v letu 2011. Stvari nekako prehitevajo, po eni strani zaradi subvencij, ki so imele vpliv predvsem na porast malih vozil. To pa gotovo ni trajnostno in vzdržno, ker že vidimo negativne efekte tega na tržiščih, kjer subvencij ni več.

Pričakujete v poslovnem letu 2010 pozitivne številke v avtomobilskem segmentu?

Vsekakor, tako količinsko kot tudi vrednostno in posledično v smislu rezultata. Neradi pa napovedujemo karkoli več kot za obdobje kot imamo dejansko naročila. Kot je bil padec dve leti nazaj enormen in težko razumljiv, tudi silovitost sedanjega obsega naročil verjetno ni vzdržna. Predvidevamo, da bo proti koncu leta prišlo do umirjanja trenutnih stopenj rasti.

Kateri protikrizni ukrepi vlade so pozitivno vplivali na poslovanje Hidrie in kateri po vaših ocenah ne zagotavljajo dolgoročnih pozitivnih učinkov?

Takoj na začetku prostega pada v krizo smo na različnih srečanjih vlade opozarjali, da je treba ukrepati odločno in hitro, da se dosežejo ustrezni učinki. V sami osnovi je bila reakcija upočasnjena. Nedvomno je potem prišlo do določenih dobrih potez, ki so koristila gospodarstvu prebroditi najtežje trenutke, predvsem subvencioniranje čakanja na delo, skrajšanja delovnega časa ipd. V sklopu paketa protikriznih ukrepov je vsekakor izredno pomembno vlogo odigrala SID banka s programom sofinanciranja vlaganj v strateške projekte za raziskave in razvoj na področju avtomobilske industrije.

Po drugi strani pa smo opozarjali, da je tudi javni sektor sestavni del naše konkurenčnosti. Na globalnih trgih ne tekmujemo samo podjetja, ampak tekmuje tudi država z ustvarjanjem pogojev konkurenčnosti. Predvsem pa tudi z znižanjem obremenitev gospodarstva. Že takrat smo opozarjali, da bo treba racionalizirati tudi javno upravo in s tem zmanjšati obremenitev gospodarstva, da bo to lahko ponovno zadihalo, da se bo začela pozitivna spirala. Do tega žal ni prišlo. Sedaj se soočamo z absurdno situacijo v javnem sektorju. Obseg zaposlovanja se ni znižal, produktivnost se ni zvišala, soočamo pa se celo s stavko ob zahtevah za povišanje plač, kar je z očmi realnega sektorja popolnoma nerazumljivo in absurdno.

Ukrepi vlade so po nekaterih ocenah samo zamaknili dejanske vplive krize.

Počasi se bomo morali navaditi, da nas ne bo kriza vedno znova presenetila. V obdobju krize je treba varčevati in znižati tekoče stroške, še posebej tiste, ki ne ustvarjajo dodane vrednosti, in sicer tudi v javnem sektorju. Zdaj je primeren čas, podobno kot to dela Nemčija, za pospešeno investiranje v javnem sektorju, recimo v energetsko obnovo stavb, ministrstev, bolnic, šol, fakultet in tako naprej. Skozi to bi se lahko ustrezno odzvali zahtevam po zelenih tehnologijah, naredili velike prihranke pri porabi energije, istočasno pa dali pozitivni impulz domači industriji, ki bi bila na ta način ustrezno zaposlena, ustvarjala dodano vrednost in prispevala povratno v proračun. Tako bi se odvila pozitivna spirala.

Kako ocenjujete celotno avtomobilsko industrijo v Sloveniji in kakšna je njena prihodnost?

Slovenska avtomobilska industrija je odvisna od globalnih okvirov. Avtomobilska industrija v svetu predstavlja 10 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda, predstavlja vsako sedmo delovno mesto v industriji. V Evropi 70 odstotkov novoustvarjene intelektualne lastnine izhaja prav iz avtomobilske industrije. Ravno zato je avtomobilska industrija v EU postavljena kot ena treh ključnih prioritet za naslednje obdobje petih, desetih let. Glede na njen pomen bi morala tako mesto s strani makroekonomske politike imeti tudi v Sloveniji. To je namreč zdrava, visokotehnološka industrija, ki je v veliki meri tudi že globalizirana, ima izjemne razvojne in inovativne potencialne. V Sloveniji smo razvojni, predrazvojni dobavitelji, predvsem pa imamo kompetence, s katerimi smo v stanju zajeti te izjemne priložnosti rasti, ki prihajajo zaradi energetskih in ekoloških trendov. Prihajajo trendi hibridizacije, elektrifikacije vozil, trend tehnologij za radikalno zmanjševanje porabe motorjev z notranjim izgorevanjem. Tu so izjemne priložnosti za rast avtomobilske industrije.

Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je pred kratkim izpostavila možnost Slovenije kot dežele dobaviteljev. Ostaja možnost, da gradimo na tem?

V tem kontekstu se mi zdi pomembno, da se zavemo, da v mali Sloveniji ne bomo mogli biti uspešni po velikem spektru vseh industrij in da se bo treba, kot to delamo v podjetjih, osredotočiti in razpoznati industrije in panoge, ki kreirajo nadpovprečno dodano vrednost, imajo primerljivo boljšo konkurenčno pozicijo v svetu, in te ustrezno podpreti z ustreznim celovitim podpornim okoljem. V končni fazi tudi z gospodarsko diplomacijo, ki bo ciljno usmerjena. Ob teh predpostavkah in ob dejstvu, da imamo že danes izjemne kompetence kot dobavitelji, sem prepričan, ne samo, da je to možno, ampak da bo to tudi realizirano.

Visoko dodano vrednost prinašajo delovna mesta zelene tehnologije. Imate občutek, da ima vlada posluh zanje, oz. bi ga morala imeti več?

Treba bi bilo narediti nekaj več, mogoče v sami osnovi s pozitivnim primerom, ki sem ga že omenil - z investicijami v javnem sektorju v njihove lastne objekte, kot primer vsem drugim. S tem bi zmanjšali porabo energije in istočasno vzpodbudili domačo industrijo na tem področju. Zagotovo pa dodatni primeri kolizij predpisov recimo na področju fotovoltaike, nejasnosti pravil postavljanja fotovoltaičnih central na strehe, posledično celo izdaje odlokov o rušenju, ne delujejo pozitivno v tej smeri, prej nasprotno.