S tem želi Fiba pravila svetovne košarke približati tistim iz lige NBA, poleg tega pa slediti razvoju in evoluciji človeškega telesa. "Človeško telo se je v zadnjih desetletjih precej spremenilo, športniki so postali hitrejši, močnejši in bolj eksplozivni. S spremembami pravil samo sledimo človeškim spremembam. Gre za ene najpomembnejših in ključnih novosti, ki smo jih kadar koli uvedli pri košarki," je povedal športni direktor Fibe Lubomir Kotleba. V državnih prvenstvih imajo nacionalne zveze dodatni dve leti časa za prilagoditev igrišč.
Pravila skozi zgodovino
Košarka je od leta 1892, ko je ta šport iznašel kanadsko-ameriški zdravnik in trener James Naismith, pa do danes doživela številne spremembe pravil. Kratek sprehod po zgodovini sprememb tako pokaže, da je bilo izvajanje prostih metov uvedeno leta 1895, od leta 1924 dalje pa je moral proste mete izvajati igralec, nad katerim je bil storjen prekršek. Leta 1900 so sprejeli odločitev, da je moralo biti na igrišču po pet igralcev iz vsakega moštva, tisti, ki je bil zamenjan, pa ni smel več vstopiti v igro. Po letu 1921 je zamenjani igralec lahko še enkrat prišel na parket, po letu 1934 dvakrat, po letu 1945 pa menjave niso bile več omejene. Trenerji po prvotnih pravilih med tekmo igralcem niso smeli dajati napotkov, od leta 1949 pa je bilo to dovoljeno med minutami odmora. Prvotno je bilo tudi določeno, da je moral igralec po dveh storjenih prekrških iz igre, leta 1911 jih je lahko storil štiri, od leta 1945 pa pet. Vodenje žoge so uvedli leta 1901, ko je lahko košarkar žogo od tal odbil le enkrat, po letu 1909 pa število odbojev od tal ni bilo več omejeno. Po letu 1933 je moral igralec žogo čez sredino igrišča spraviti v največ desetih sekundah, leta 2000 pa je bil ta čas skrajšan na osem sekund. Leta 1936 so uvedli pravilo treh sekund v raketi, po letu 1938 pa se po vsakem doseženem košu ni več skakalo za žogo na sredini igrišča, temveč je moštvo, ki je prejelo koš, žogo iz avta izvajalo pod svojim košem. Čas trajanja napada so omejili leta 1956 na 30 sekund, leta 2000 pa na 24 sekund. Leta 1984 so uvedli črto, ki označuje met za tri točke, od obroča pa je bila na vsaki strani igrišča oddaljena 6,25 metra. Dva polčasa, ki sta trajala po 20 minut, so leta 2000 zamenjale četrtine po deset minut. Od leta 2004 pa se samo prva četrtina začne s sodniškim metom, vse ostale, vključno z vsemi morebitnimi podaljški, pa se nato določijo po pravilu izmenične posesti žoge.
Od prvega oktobra spremembe
Letošnje spremembe pravil naj bi konkretno vplivale tudi na način igre posameznih moštev. Prva večja sprememba se bo nanašala na obliko polja omejitve treh sekund ali "rakete", ki od zdaj ne bo več imela obliko trapeza, temveč obliko pravokotnika (4,9 krat 5,8 metra). Evropska košarka že dolga leta (in vsako leto bolj) močno temelji na metu za tri točke, kar bo v prihodnosti nekoliko oteženo, saj se bo črta iz 6,25 metra premaknila 50 centimetrov dlje od središča obroča, torej na 6,75 metra. Samo za primerjavo - črta, ki označuje met za tri točke v ligi NBA, je od središča obroča oddaljena 7,24 metra. Novost na evropskih košarkarskih igriščih bosta polkroga, ki se bosta nahajala pod obema obročema, notranji rob pa bo od središča koša oddaljen 1,25 metra. Označevala bosta območje pod košem, kjer bo imel prednost pri prodorih igralec v napadu, kar pomeni, da se trčenje napadalca v obrambnega igralca ne bo štelo kot osebna napaka v napadu. Po novih pravilih bosta na nasprotni strani zapisniške mize in klopi za rezervne igralce zunaj igrišča novi bočni črti, ki bosta dolgi 15 centimetrov. Zunanja robova posamezne črte bosta oddaljena 8,325 metra od notranjih robov bližnje čelne črte. Označevali bosta mesto vračanja žoge v igro v zadnjih dveh minutah četrte četrtine ali vsakega podaljška po minuti odmora, odobrenega moštvu, ki je imelo v posesti žogo. Do zdaj se je žoga v tem primeru izvajala v podaljšku sredinske črte. Bolj zapletena je še zadnja sprememba, ki se nanaša na omejitve dolžine napada. Če se vračanje žoge v igro po sodniški prekinitvi izvaja v zadnjem polju, se uro za merjenje 24 sekund preklopi na novo obdobje 24 sekund. Če se vračanje žoge v igro po sodniški prekinitvi izvaja v prednjem polju in je na uri za merjenje 24 sekund preostalo 14 sekund ali več, se ure za merjenje 24 sekund ne preklopi, temveč se nadaljuje z odštevanjem tam, kjer je bila zaustavljena. Če pa je v trenutku, ko je bila igra zaustavljena, na uri za merjenje 24 sekund preostalo 13 sekund ali manj, se uro za merjenje 24 sekund preklopi na 14 sekund.
Približevanje ligi NBA
Kljub temu da nova pravila še dobro niso stopila v veljavo, pa vodilni možje pri Fibi že razmišljajo o novih novostih. Med svetovnim prvenstvom v Turčiji se je veliko govorilo predvsem o širini košarkarskega igrišča. V prihodnosti naj bi se namreč povečala na 16 metrov, kar pomeni dodatnih 50 centimetrov na vsaki strani. S tem bi se močno olajšal predvsem met za tri točke s krilnih položajev. Generalni sekretar Fibe Patrick Baumann je še povedal, da ne želijo spreminjati števila minut odmora (moštva imajo na voljo po dve minuti odmora v prvem in po tri v drugem polčasu ter po eno za vsak morebitni podaljšek) in časa trajanja posamezne tekme (40 minut na tekmovanjih pod okriljem Fibe, medtem ko v ligi NBA tekma traja 48 minut). Poleg tega je Baumann ligo NBA še pozval, naj spremeni pravilo avtomatsko priznanega koša. Fiba namreč dovoljuje, da igralec žogo, ki se je enkrat že dotaknila obroča, izbije iz koša, medtem ko v ligi NBA to ni dovoljeno. "Glede pravil se ligi NBA vse bolj približujemo. Ključne razlike so tehnične. V ligi NBA je igrišče daljše, četrtina pa traja 12 minut. Poleg tega lahko tudi igralci zahtevajo minuto odmora, ne samo trenerji. Tudi pravilo avtomatsko priznanega koša je drugačno. Najbolj pomembna razlika pa je še vedno v stilu igre. V ZDA je vse orientirano okoli posameznika, medtem ko je košarka v preostalem svetu ekipni šport. Glede na stil igre je to zares gromozanska razlika. Liga NBA ima zvezdnike, ki pa včasih ne pripomorejo k boljši igri moštva, a jim to sploh ni pomembno," je povedal Baumann.
