Medtem ko so v NLB in Hypo banki po naših informacijah včeraj zavrnili prošnjo nove Vegradove uprave za finančno injekcijo v višini do pet milijonov evrov, s katero bi velenjsko gradbeno podjetje skušalo preživeti v prihodnjih mesecih, je dokončno padla v vodo tudi možnost sodelovanja državne Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP), ki ima v lasti 29 odstotkov Vegrada, pri njegovi dokapitalizaciji. To odločitev so v PDP utemeljili s pojasnilom, da je Vegrad v likvidnostnih težavah kljub temu, da te niso bile predvidene v načrtu finančne reorganizacije, ki ga je nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak po razglasitvi prisilne poravnave vložila na sodišče brez vednosti nadzornega sveta. Tovšakova se je sicer včerajšnjega sestanka udeležila kot predstavnica družbe pooblaščenke, ki je še vedno večinska lastnica Vegrada.

Čeprav je novi prvi mož Vegrada Boris Medved po včerajšnjem sestanku "ocenil, da je prišlo do določenega napredka, saj so se lastniki, bankirji, nadzorni svet, sindikat in uprava usedli za isto mizo", v sanacijo Vegrada, ki ima zgolj na ravni krovne družbe za okrog 230 milijonov evrov obveznosti, ne verjame več domala nihče. Tako je prisilna upraviteljica Vegrada Alenka Gril še pred včerajšnjim stečajem potrdila, da "so prilivi, ki jih prejema matična družba Vegrad, precej premajhni za potrebe družbe". "Preveč časa se je odlašalo z začetkom prisilne poravnave, zato mislim, da je zanjo prepozno," je dejala Grilova. Poleg tega, da bo imel Vegrad velike težave tudi pri pridobivanju bančnih garancij za izvedbo morebitnih bodočih poslov, je na sestanku vložitev zahteve za stečaj družbe že za danes napovedal tudi predsednik sindikata Samo Mastnak. To naj bi se zgodilo v primeru, če zaposleni danes ne bodo dobili neizplačanih prejemkov. Medved je sicer včeraj za Dnevnik povedal, da "so težave v Vegradu rešljive, a je vprašanje, ali jih bomo uspeli rešiti". Predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič pa je povedal le, da so se včeraj "seznanili s težkim likvidnostnim položajem".

Da je država očitno dokončno obupala nad Vegradom, bi lahko dokazoval tudi podatek, da od 14. septembra v upniškem odboru ni več državnega Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Zakaj je ZPIZ, ki ima do Vegrada prednostne terjatve (neplačane prispevke zaposlenim), izstopil iz odbora, ki je med drugim pristojen za pregledovanje poslovanja in finančnega stanja dolžnika, nam na zavodu, ki ga vodi Marijan Papež, v minulih dneh niso želeli pojasniti. Še včeraj o tem ni vedel ničesar tudi minister za delo Ivan Svetlik. Pozno popoldne pa nam je prek službe za odnose z javnostmi pojasnil, da "pričakuje, da bodo predstavniki ZPIZ nadaljevali delo v upniškem odboru", iz katerega je pred desetimi dnevi izstopil še en državni upnik - Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). V omenjenem odboru tako država nima več večine, saj jo med šestimi člani zastopata le NLB in Durs, v primeru izstopa Hypa Leasinga pa bi imeli v njem glavno besedo Vegradovi podizvajalci.

primoz.cirman@dnevnik.si

sebastjan.morozov@dnevnik.si